Ogled vira Hladna vojna

{{Infobox
| above            = Cold War
| abovestyle       = background-color:#C3D6EF;font-size:110%
| subheader        = [[Trumanova doktrina|12. marec 1947]] – [[razpad Sovjetske zveze|26. december 1991]]{{efn-ua|Zgodovinarji se ne strinjajo popolnoma glede časa začetka in konca, na splošno pa naj bi obdobje hladne vojne trajala od razglasitve [[Trumanova doktrina|Trumanove doktrine]] 12.&nbsp;marca&nbsp;1947 do [[razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]] 26.&nbp;decembra&nbsp;1991.<ref>Robert Service, ''The End of the Cold War: 1985–1991'' (Macmillan, 2015)</ref>}} <br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=3|day1=12|year1=1947|month2=12|day2=12|year2=1991}})<br>Del [[Obdobje po 2. svetovni vojni|obdobja po 2. svetovni vojni]]
| subheaderstyle   = background-color:#DCDCDC
| image1           = [[File:NATO_vs._Warsaw_Pact_(1949-1990).svg|300px]]
| caption1         = {{legend inline|#3465A4|[[NATO]]}} in države {{legend inline|#D40000|[[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]}} v obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]].
| image2           = [[File:Cold War alliances mid-1975.svg|300px]]
| caption2         = »[[Model treh svetov|Trije svetovi]]« obdobja hladne vojne, april – avgust 1975:
{{leftlegend|#3465A4|[[Prvi svet]]: [[Zahodni blok]], ki so ga vodili [[Združene države Amerike]] in njeni zavezniki}}
{{leftlegend|#D40000|[[Drugi svet (hladna vojna)|Drugi svet]]: [[Vzhodni blok]], ki so ga vodile [[Sovjetska zveza]], [[Kitajska]] ([[sovjetsko-kitajski spor|neodvisno]]) in njuni zavezniki}}
{{leftlegend|#C0C0C0|[[Tretji svet]]: [[gibanje neuvrščenih|neuvrščeni]] in [[nevtralna država|nevtralne države]]}}
| image3           = [[File:IvyMike2.jpg|300px]]
| caption3         = [[Gobasti oblak]] pri [[jedrski poskus|jedrskem poskusu]] [[Ivy Mike]], 1952; to je bil le eden od [[Seznam jedrskih poskusov Združenih držav Amerike|več kot tisoč]] takih poskusov, ki so jih ZDA izvajale od leta&nbsp;1945 do leta&nbsp;1992
| image4           = [[File:KoreanWarRefugeeWithBaby.jpg|300px]]
| caption4         = Korejska deklica se z bratom na hrbtu prebija mimo ustavljenega ameriškega tanka [[M46 Patton]] v Haengju, [[Južna Koreja]] (1951)
| image5           = [[File:Berlin Wall 1961-11-20.jpg|300px]]
| caption5         = [[Vzhodna Nemčija|Vzhodnonemški]] gradbeni delavci pri gradnji [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] (1961)
| image6           = [[File:Tërheqja e Marinës Sovjetike 1961.jpg|300px]]
| caption6         = Umik [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetskih pomorskih sil]] iz [[Ljudska republika Albanija|Albanije]] med [[vlorski incident|vlorskim incidentom]] (napadom Albanije na sovjetske pomorske sile leta 1961)
| image7           = [[File:P-2H Neptune over Soviet ship Oct 1962.jpg|300px]]
| caption7         = Letalo [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] spremlja sovjetsko tovorno ladjo med [[kubanska raketna kriza|kubansko raketno krizo]] (1962)
| image8           = [[File:ASTP handshake - cropped.jpg|300px]]
| caption8         = Ameriški astronavt [[Thomas P. Stafford]] (desno) in sovjetski kozmonavt [[Aleksej Leonov]] (levo) [[Apollo–Sojuz|pri rokovanju v vesolju]] (1975)
| image9           = [[File:USS Yorktown collision.jpg|300px]]
| caption9         = Sovjetska fregata [[trk v Črnem morju leta 1988|''Bezavetnij'' ob trku v ameriško USS ''Yorktown'']] (1988)
| image10          = [[File:West and East Germans at the Brandenburg Gate in 1989.jpg|300px]]
| caption10        = [[Padec berlinskega zidu]], 1989
| image11          = [[File:1991 coup attempt1.jpg|300px]]
| caption11        = Tanki na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] med [[Poskus udara v Sovjetski zvezi leta 1991|avgustovskim udarom]] leta 1991
}}
'''Hladna vojna''' je oznaka za napeto [[politika|politično]] stanje med [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] z zavezniki obeh [[država|držav]], [[Vzhodni blok|Vzhodnim]] in [[Zahodni blok|Zahodnim blokom]], ki se je začelo po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Zgodovinarji se ne strinjajo v celoti glede začetne in končne točke hladne vojne, vendar se običajno smatra, da obdobje traja od uveljavitve [[Trumanova doktrina|Trumanove doktrine]] (12. marec 1947) do razpada Sovjetske zveze (26. december 1991).<ref>Robert Service, ''The End of the Cold War: 1985-1991'' (Macmillan, 2015)</ref> Termin hladna vojna se uporablja, ker ni prišlo do obsežnega neposrednega spopada med velesilama, temveč je vsaka podpirala svojo stran v večjih regionalnih vojnah, t.i. posrednih vojnah. Vojna je temeljila na [[ideologija|ideološkem]] in [[Geopolitika|geopolitičnem]] boju za globalni vpliv obeh velesil, ki je sledil njunemu začasnemu zavezništvu in zmagi nad [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] leta 1945.<ref>{{navedi knjigo|last=Sempa|first=Francis|url=https://books.google.com/books?id=Px4uDwAAQBAJ|title=Geopolitics: From the Cold War to the 21st Century|date=2017-07-12|publisher=Routledge|isbn=978-1-351-51768-3}}</ref> Poleg razvoja zaloge [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in namestitev nejedrske vojske, se je boj za prevlado izražal na posredne načine, kot so psihološko bojevanje, propagandne kampanje, [[vohunstvo]], ostri embargi, rivalstvo na športnih dogodkih in tehnološka tekmovanja, kot je [[vesoljska tekma]]. V okviru slednje je človek prvič poletel v [[vesolje]] (Sovjetska zveza in nekaj tednov kasneje še ZDA) ter stopil na [[Luna|Luno]] (ZDA). Po nekaterih trditvah se je hladna vojna končala že v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so se umirile nekatere večje napetosti med Vzhodnim in Zahodnim blokom.

==Vzroki in značilnosti==
Iz druge svetovne vojne sta Sovjetska zveza in Združene države Amerike izšli kot edini svetovni velesili. Državi sta se ideološko bistveno razlikovali, saj se je Sovjetska zveza usmerila v enostrankarski [[komunizem]] in [[socializem]], v Združenih državah pa sta se razvila tržno gospodarstvo ([[kapitalizem]]) in načelna [[demokracija]].<ref>https://www.economist.com/blogs/economist-explains/2013/11/economist-explains-16 "Where did banana republics get their name?" ''The Economist'', 21 November 2013</ref> Velesili sta nato vzpostavili interesna območja – zvezo [[NATO]] in [[Varšavski pakt]]. Razlike in navzkrižni interesi so vodili v konflikt, ki pa ni prerasel v neposreden spopad zaradi obojestranskega strahu pred [[totalna vojna|totalno]] ali celo [[jedrska vojna|jedrsko vojno]], za katero so se oboji zavedali, da bi gotovo pomenila vzajemno uničenje.

Namesto tega sta se oba nasprotujoča bloka bojevala preko posrednikov; sodelovala sta v vojnah [[tretji svet|tretjega sveta]], a neposredno se nista spopadli. Najbližje [[Tretja svetovna vojna|tretji svetovni vojni]] je bil svet med [[Kubanska raketna kriza|Kubansko raketno krizo]].

== Začetna faza ==
Odnosi med zahodnimi zavezniki (tj. ZDA, [[Francija|Francijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]]) in Sovjetsko zvezo so se začeli krhati kmalu po koncu druge svetovne vojne. Nasprotja med ZDA in Sovjetsko zvezo so obstajala že prej, predvsem iz ideoloških razlik. 

Zaradi zasedbe [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih]] [[država|držav]] s strani Sovjetske zveze in uveljavljanja komunizma v teh državah je [[Winston Churchill]] leta 1946 izjavil, da se je nad Evropo spustila [[železna zavesa]].<ref>{{Harvnb|Gaddis|2005|p=94}}</ref> Istega leta je sovjetski voditelj [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Josif Stalin]] izjavil, da je do druge svetovne vojne prišlo zaradi [[kapitalizem|kapitalističnega]] imperializma in da lahko iz istega razloga spet pride do takega konflikta.

Kot protiutež Vzhodnemu bloku so ZDA začele v Evropi finančno in vojaško pomagati državam zahodne Evrope. Iz istega razloga so v [[Grška državljanska vojna|Grški državljanski vojni]] pomagale protikomunističnim enotam, kmalu zatem pa so bile pobudnica za ustanovitev Severnoatlantske vojaške zveze [[NATO]]. Prva večja kriza v hladni vojni je izbruhnila s Sovjetsko blokado [[Berlin]]a v letih 1948 in 1949. Kmalu zatem je izbruhnila [[korejska vojna]], v katero so se neposredno vpletle zahodne zaveznice, komunistične vzhodne države pa so v vojni sodelovale manj očitno. S prvim testiranjem jedrske bombe v Sovjetski zvezi<ref name = "Lafeber 1993">{{Harvnb|LaFeber|1993|pp=194–197}}</ref> je hladna vojna dobila še bolj zastrašujoč pomen. 

==Po Stalinovi smrti==
[[slika:Checkpoint Charlie 1961-10-27.jpg|thumb|Sovjetski in ameriški tanki iz oči v oči na mejnem prehodu »[[Checkpoint Charlie]]« v razdeljenem [[Berlin]]u leta 1961]]
Po Stalinovi smrti je na oblast prišel [[Nikita Hruščov]] in začel s t. i. [[destalinizacija|destalinizacijo]], kar je prineslo nekaj otoplitev odnosov med Vzhodom in Zahodom. Vendar je kmalu spet prišlo do konfliktov. Pod okriljem Sovjetske zveze je leta 1955 kot protiutež zvezi NATO nastal [[Varšavski pakt]], Sovjetska zveza pa je po [[revolucija|revoluciji]] leta 1956 zasedla [[Madžarska|Madžarsko]]. Sledila je postavitev [[berlinski zid|berlinskega zidu]] (1961) ter Kubanska raketna kriza (1962). Po Kubanski raketni krizi je spet prišlo do dialoga med Hruščovom in ameriškim predsednikom [[John F. Kennedy|Kennedyjem]] in vzpostavljena je bila direktna linija med [[Moskva|Moskvo]] in [[Washington, D.C.|Washingtonom]] (t. i. [[rdeči telefon]]).

Konec 60. let 20. stoletja je prišlo do poskusov liberalizacije na Češkoslovaškem (t. i. [[praška pomlad]]), ki jih je sovjetska vojska krvavo zatrla.<ref>{{navedi splet |last=Čulík|first=Jan|authorlink=Jan Čulík |title=Den, kdy tanky zlikvidovaly české sny Pražského jara| url=http://www.britskelisty.cz/9808/19980821h.html| publisher=Britské Listy| accessdate=23 January 2008}}</ref> V istem obdobju je prišlo do [[ekonomija|gospodarske]] stagnacije Sovjetske zveze, [[oboroževalna tekma|oboroževalne tekme]] med ZDA in Sovjetsko zvezo, Vesoljske tekme, začetka konfliktov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in [[Vietnamska vojna|vietnamske vojne]].

==Sedemdeseta leta==
Po letu 1970 sta bili obe velesili, tako ZDA, kot Sovjetska zveza, gospodarsko oslabljeni. ZDA so se soočale z gospodarskimi in političnimi posledicami vojne v [[Vietnam]]u, Sovjetska zveza pa je začela slabeti zaradi oboroževalne tekme. Napetosti med državama so se začele umirjati, zato je prišlo do podpisa več sporazumov, kot so npr. sporazumi o omejevanju jedrskega orožja ([[SALT I]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.nixonlibrary.gov/thelife/apolitician/thepresident/index.php|title=The President|accessdate=27. marca 2009|publisher=Richard Nixon Presidential Library|archive-date=2009-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090827045220/http://www.nixonlibrary.gov/thelife/apolitician/thepresident/index.php|url-status=dead}}</ref> in [[SALT II]]<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/june/18/newsid_4508000/4508409.stm|title=Leaders agree arms reduction treaty|publisher=BBC News|date=June 18, 2008|accessdate=June 10, 2008}}</ref>). V Evropi se je pojavilo pospešeno trgovanje med Vzhodom in Zahodom, kar je otoplilo tudi odnose med Vzhodno in Zahodno Evropo.

Vendar sta obe strani kljub izboljšanju odnosov še vedno sodelovali v različnih vojnah in konfliktih v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], [[Azija|Aziji]] in na Bližnjem vzhodu, kjer je vsak blok podpiral svojo stran. Ravno zato popolnega zaupanja ni bilo in obe velesili sta še vedno precej vlagali v [[vohun|vohunske dejavnosti]] in [[oborožene sile]].

Konec tega obdobja sta leta 1979 zaznamovali revolucija v [[Iran]]u in [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetska invazija v Afganistan]]. V 80. letih 20. stoletja so se v nekaterih vzhodnoevropskih državah pojavila gibanja za neodvisnost (najbolj znan je [[Poljska|poljski]] [[sindikat]] [[Solidarność]]). V istem času so se v Sovjetski zvezi pojavili problemi z vojno v Afganistanu in nesrečo v Černobilu. Na oblast je prišel [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Mihail Gorbačov]], ki je uvedel [[perestrojka|perestrojko]]<ref name="Gaddis231">{{Harvnb|Gaddis|2005|pp=231–233}}</ref> (tj. preobrazba sovjetskega gospodarstva) in [[glasnost]], kar je v nekaj letih privedlo do padca komunističnih [[vlada|vlad]] v državah Vzhodnega bloka. Konec 80. let so se osamosvojile pribaltske države [[Latvija]], [[Litva]] in [[Estonija]]. 

==Razpad Sovjetske zveze in konec vojne==
Nekateri sovjetski politiki pa so menili, da je potrebno reforme zaustaviti, zato je leta [[1991]] na pobudo nekaterih [[general]]ov prišlo do poskusa [[Avgustovski puč|prevrata]], ki ga je s pomočjo vojske zatrl [[Predsednik Ruske federacije|ruski predsednik]] [[Boris Jelcin]]. Čeprav se je Gorbačov vrnil na oblast, ni imel več pravega vpliva. Kmalu zatem je iz Sovjetske zveze izstopila [[Ukrajina]] in 31. decembra 1991 je Sovjetska zveza uradno [[Razpad Sovjetske zveze|razpadla]].

==Opombe==
{{sklici|group=upper-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo|title=The Cold War: A New History|url=https://archive.org/details/coldwarnewhistor00gadd|last=Gaddis|first=John Lewis|year=2005|publisher=Penguin Press|isbn=1-59420-062-9}}
* {{navedi knjigo|last=LaFeber| first=Walter|authorlink=Walter LaFeber|title=America, Russia, and the Cold War, 1945–1992|url=https://archive.org/details/americarussiacol0000lafe_u5l4|publisher=McGraw-Hill |year=1993|isbn=0-07-035853-2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam vojn]]
* [[časovna hladna vojna]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|hladna vojna|Hladna vojna}}

[[Kategorija:Hladna vojna|*]]
[[Kategorija:Antikomunizem]]
[[Kategorija:Zunanja politika Sovjetske zveze]]
{{normativna kontrola}}