Urejanje strani Michel Chasles

{{short description|francoski matematik (1793–1880)}}
{{infopolje Znanstvenik
| box_width         = 300px
| name              = Michel Chasles
| image             = <!-- Wikidata -->
| image_size        = 
| caption           = 
| birth_date        = <!-- Wikidata -->
| birth_place       = <!-- Wikidata -->
| death_date        = <!-- Wikidata -->
| death_place       = <!-- Wikidata -->
| residence         = {{FRA}}
| citizenship       =
| nationality       = {{ikona zastave|FRA}} [[Francozi|francoska]]
| ethnicity         = 
| field             = [[matematika]]
| work_institutions = 
| alma_mater        = {{ubl|[[École polytechnique]] <br /> {{small|[[doktorat]] 1814}}}}
| doctoral_advisor  = [[Siméon-Denis Poisson]]{{r|spl00}}
| doctoral_students = {{ubl|[[Hubert Anson Newton]] {{small|(1850)}}|[[Jean Gaston Darboux]] {{small|(1866)}}|[[Valerian Nikolajevič Ligin]] {{small|(1872)}}}}
| known_for         = [[Chaslesov izrek|Chaslesovi izreki]]
| prizes            = {{ubl|[[Copleyjeva medalja]] {{small|(1865)}}|vitez poveljnik [[red legije časti|reda legije časti]] {{small|(1866)}}{{r|spl01}}|[[seznam 72 imen na Eifflovem stolpu|izpis imena na Eifflovem stolpu]]}}
| religion          =
| parents           = {{ubl|Charles-Henri Chasles (1772–1853)|Catherine Émilie Hardouin (1771–1849)}}
| signature         = Signature de Michel Chasles.svg
| footnotes         = 
}}
'''Michel Floréal Chasles''' [mišél floréal šál],{{efn|francoska izgovorjava {{IPA-fr|miʃɛl flɔʁeal ʃal|}}.}} [[Francozi|francoski]] [[matematik]], * [[15. november]] [[1793]], [[Épernon]], [[Eure-et-Loir]], [[Francoska prva republika]] (sedaj [[Francija]]), † [[18. december]] [[1880]], [[Pariz]], [[Francoska Tretja republika|Francoska tretja republika]] (sedaj Francija).{{r|spl02}}

Chasles je pomemben s svojim delom na področju [[projektivna geometrija|projektivne geometrije]], kjer je prikazal vse bogastvo pojma [[dvorazmerje|anharmoničnega razmerja]], v [[harmonična analiza|harmonični analizi]] s predstavitvijo določenih [[potencial]]ov, in [[algebrska geometrija|algebrski geometriji]]. Njegova glavna znanstvena dela so posvečena [[geometrija|geometriji]] in [[zgodovina matematike|zgodovini matematike]]. Od leta 1851 je bil stalni član [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] in leta 1860 njen predsednik, tuji dopisni član več [[akademija znanosti|akademij znanosti]].

== Življenje ==

=== Družina ===

Bil je sin Charles-Henrija Chaslesa (1772–1853), trgovca z lesom in podjetnika na področju [[javna dela|mostov in cest]] ter [[Svet departmaja|generalnega svetnika]] Eure-et-Loir za [[Kanton Chartres-Sud-Est]] in predsednik [[Gospodarsko sodišče (Francija)|Gospodarskega sodišča]] v [[Chartres]]u.{{r|spl03}} Njegova mati je bila Catherine Émilie Hardouin (1771–1849).{{r|spl02}}{{r|spl03}}{{r|spl04}} Michelov mlajši brat [[Adelphe Chasles|Henri Lubin Adelphe Chasles]] (1795–1868) je bil podžupan Chartresa in generalni svetnik Eure-et-Loira. Imel je še brata Augusta Amédéja Chaslesa (1797–1836).{{r|spl04}}

Ob rojstvu med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] sta mu starša dala ime [[Floréal]], po mesecu iz [[koledar francoske revolucije|koledarja francoske revolucije]].{{r|ocon-2000}} Po bolj tradicionalnem imenu mu je sodba z dne 22. septembra 1809 dovolila, da zamenja ime v Michel.{{r|spl02}}{{efn|Zakon o osebnem stanju 11. germinala leta XI (1. aprila 1803) in je v svojem 2. členu dal možnost spremembe svojega imena z vložitvijo zahteve pri sodišču svojega okrožja: »Vsaka oseba, ki ima trenutno za svoje ime bodisi ime obstoječe družine, ali katero koli ime, ki ni vključeno v oznako prejšnjega člena, lahko zahteva spremembo.« Starša Michela Chaslesa sta tista, ki sta vložila zahtevo za spremembo sinovega imena. [[Arhiv departmaja Eure-et-Loir]], strani 3 U 1 90.}}

=== Študij ===

Svoj prvi študij je opravil na srednji šoli v Chartresu, ki je svoja vrata odprla 10. decembra 1804 v stavbi na Ulici Saint-Michel, v kateri je bila prej centralna šola v Chartresu. Vodstvo njegove šole je zagotavljal g. Gasnier, zaposlen na Univerzi v Parizu in doktor na Sorboni.

Leta 1806 je končal 5. in 6. razred latinščine in pridobil drugi pristop iz teme (razdelitev nagrad z dne 16. avgusta 1806). Leta 1807 je ob koncu 3. in 4. razreda latinščine prejel prvo mesto v temi in drugo mesto v latinski poeziji (razdelitev nagrad z dne 14. avgusta 1807). Leta 1809 se je vpisal v fizikalno-matematični razred prvega oddelka in pridobil dostop.{{r|spl05}}

Nato je vstopil v [[Licej Louis-le-Grand|cesarski licej]] v Parizu. Leta 1811 je ravnatelj M. Champagne v četrtletnem biltenu zapisal: »Chasles starejši je tako kot njegov brat odličen učenec«.{{r|spl06}} Leta 1812 je dobil prvo nagrado iz matematike (razdelitev nagrad 14. avgusta 1812). Navdušen nad geometrijo, mu je uspelo srečati [[Siméon Denis Poisson|Siméona Denisa Poissona]], vendar je iz njunega srečanja odšel razočaran, saj je bil Poisson do njega prezirljiv.{{r|spl06}}

Leta 1812 se je vpisal na [[École polytechnique]] in bil uvrščen na 19. mesto od 184.{{r|spl03}} Leta 1813 se je preselil v 1. oddelek, kjer je bil 15. Leta 1814, ko je končal na 12. mestu, so ga razglasili za upravičenega do javne službe.

Leta 1814 so razreda 1812 in 1813 iz École polytechnique v [[vojna Šeste koalicije|vojni Šeste koalicije]] s cesarskim odlokom vpoklicali za obrambo Pariza. 30. marca 1814 je Chasles služil na poti v [[Vincennes]] nasproti [[Pruska vojska|pruske konjenice]]. Njegovo baterijo so napadli [[Ruska imperialna vojska|Rusi]]. Topničarji so se zatekli v sosednje vinograde, za njimi je planil kozak in s sulico ranil njegovega tovariša [[Germinal Pierre Dandelin|Germinala Pierra Dandelina]].{{r|spl06}}

[[doktorat|Doktoriral]] je leta 1814 pod Poissonovim mentorstvom. Ob koncu šolanja (uvrščen na 8. mesto) je dobil mesto v [[vojaško inženirstvo|vojaškem inženirstvu]], a ga je raje opustil v korist tovariša po imenu Coignet (na 11. mestu) skromnega porekla na željo svojega očeta, ki ga je prišel pogledat v Pariz.{{r|rouc-1897}}

Na zaključnih izpitih na École polytechnique ob koncu šolskega leta 1814–1815 je bil uvrščen na 2. mesto na seznamu zaslug, ki ga je sestavila žirija, vendar se zaradi pomanjkanja prostora ni mogel pridružiti službi za mostove in ceste. 

=== Kariera ===

Po vojni je opustil kariero inženirja ali borznega posrednika, da bi nadaljeval s študijem matematike. Razočaran nad tem, da ni bil sprejet v državno službo in da mu ni bilo všeč v vojski, se je vrnil k staršem v Chartres, kjer je sprejel svojega soštudenta [[Gaetano Giorgini|Gaetana Giorginija]], ki je najprej diplomiral na École polytechnique. Objavil je več člankov v ''Correspondence on École Polytechnique''.

Leta 1816 mu je oče kupil službo borznega posrednika v Parizu. Pogosto je hodil v [[Pariška opera|Pariško opero]] in obiskoval eno od njenih plesalk, [[Émilie Bigottini]]. Ker ga delo borznega posrednika ni zanimalo, so njegov položaj likvidirali. Svoje znanstvene objave je nadaljeval šele leta 1828. Leta 1830 se je odzval na natečaj [[Kraljeva akademija znanosti, pisem in lepih umetnosti Belgije|bruseljske akademije]] v zvezi s »filozofskim pregledom metod, ki se uporabljajo v novejši geometriji, zlasti metode [[obratna vrednost|obratnih]] [[pol in polara|polov]].« Njegova razprava je bila zelo cenjena in je sedem let pozneje zagotovila vsebino njegovega prvega dela ''Zgodovinski pregled nastanka in razvoja metod v geometriji''.

Leta 1837 je objavil knjigo ''Zgodovinski pregled nastanka in razvoja metod v geometriji'' (''Aperçu historique sur l'origine et le développement des méthodes en géométrie''), študijo metode obratnih polov v [[projektivna geometrija|projektivni geometriji]].{{r|chas-1837a}} Delo mu je prineslo veliko slavo in spoštovanje. Druga izdaja te knjige je izšla leta 1875. Leta 1839 je Ludwig Adolph Sohncke (oče [[Leonhard Sohncke|Leonharda Sohnckeja]]) izvirnik prevedel v nemščino kot ''Geschichte der geometrie, hauptsachlich mit bezug auf die neueren methoden''.{{r|ripl-1883}}{{r|spl07}}{{r|chas-1839}} Kmalu zatem, leta 1841, je [[Charles Graves]] objavil angleško različico kot ''Two Geometrical Memoirs on the General Properties of Cones of the Second Degree and on Spherical Conics'' in dodal precej izvirnega gradiva.{{r|chas-1841}}

Chasles je tedaj živel v Parizu kot prekaljeni samec, svoje življenje je posvečal matematiki in njenemu poučevanju. Zaradi očetovega bogastva ne potreboval učiteljske službe, da bi se preživljal. Vendar je leta 1841, star 48 let, sprejel mesto profesorja strojev in hidravlike, astronomije in geodezije na École polytechnique, kjer je zamenjal [[Félix Savary|Félixa Savaryja]]. To funkcijo je nato opravljal deset let. Leta 1851 se je vodstvo École polytechnique odločilo, da del tečaja o [[stroj]]ih dodeli tečaju [[mehanika|mehanike]]. Chasles se je nato odločil za odstop. [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye|Hervé Faye]] ga je leta 1852 zamenjal za [[geodezija|geodezijo]], nato leta 1854 polkovnik Hossart in leta 1855 stotnik [[Aimé Laussedat]].

Leta 1846 so zanj ustanovili stolico za višjo geometrijo na [[Fakulteta za znanost v Parizu|Fakulteti za znanosti v Parizu]].{{r|spl08}} S predavanji je začel 22. decembra 1846.

=== Afera s ponaredki ===

[[slika:Pascal à Galileo.jpg|thumb|right|200px|[[Denis Vrain-Lucas|Vrain-Lucasovo]] lažno pismo [[Blaise Pascal|Blaisa Pascala]] [[Galileo Galilei|Galileu Galileu]]]]

[[Marc Bloch]] se v svojem delu ''Apologija zgodovine oziroma poklica zgodovinar'' (''[[Apologie pour l'histoire ou Métier d'historien]]'') spominja ponižujoče afere, ki se je zgodila Chaslesu, uglednemu človeku znanosti, ki se je želel vključiti v zgodovino, področje, o katerem ni vedel ničesar.{{r|trem-2005}} Chasles, ki je leta 1851 nastopil položaj na Akademiji znanosti, se je soočil z dejstvom, da je njegov predhodnik grof Libri ob odhodu s položaja odnesel s seboj ogromno starih dokumentov in rokopisov, ki so bili v lasti Akademije. Ker je Chasles menil, da je stvar časti, da nadomesti pomanjkanje, je zaupno delil svoje načrte s svojim rojakom in tukaj je iznajdljivi goljuf spoznal, da je prišel njegov čas.

Kot je opisano v knjigi ''A Treasury of Deception'' [[Michael Farquhar|Michaela Farquharja]], je Chasles med letoma 1861 in 1869 od ponarejevalca [[Denis Vrain-Lucas|Denisa Vrain-Lucasa]] kupil nekaj od 27.000 ponarejenih pisem.{{r|farq-2005}}{{r|spl09}} V to zbirko so bila vključena pisma [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] [[Aristotel]]u, [[Kleopatra VII.|Kleopatre]] [[Gaj Julij Cezar|Juliju Cezarju]], [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]] oživljenemu [[Lazar iz Betanije|Lazarju]], [[Arhimed]]a [[Neron]]u, [[Sapfo]], [[Pitagora|Pitagore]], [[Vercingetoriks]]a, [[François Rabelais|Rabelaisa]], [[Molière|Molièra]], [[Jean Racine|Racina]], [[Guillaume de l'Hôpital|de l'Hôpitala]], vsa v ponarejeni [[srednjeveška francoščina|srednjeveški francoščini]].

Vrain-Lucas je Chaslesu pripovedoval neverjetno zgodbo, ki je opravičevala dejstvo, da poseduje ročno napisana pisma med znanimi ljudmi, s katerimi ne ve, kaj bi z njimi. Jedro zbirke je bila zbirka redkih rokopisov, ki so pripadali resnični osebi Blondeau de Charnage. Ta pehotni častnik in strasten ljubitelj rodoslovnih nenavadnosti je od leta 1764 objavljal katalog svoje zbirke, sestavljen iz 5 zvezkov po eno dvanajstino strani. Očitno je bil ta katalog, ki je Vrain-Lucasu padel v oči, njegov prvi vir navdiha. Vendar pa je Vrain-Lucas pri poskusu »legalizacije« svojih izdelkov na ta način naredil prvo resno napako, saj so de Charnagejevo zbirko večinoma sestavljali dokumenti na [[pergament]]u, Vrain-Lucasovi ponaredki pa so bili napisani izključno na [[papir]]ju. Chasles na srečo ni bil pozoren na ta nesmisel, prevarant pa se je, ko se je pozneje spametoval, opravičeval z besedami, da so arhiv Newtonovega francoskega prijatelja [[Pierre des Maizeaux|Pierra des Maizeauxa]] in mnoge druge zasebne zbirke kasneje dodali de Charnagejevi zbirki – kar je na koncu oblikovalo arhiv več kot spoštovanja vrednega obsega.{{r|bord-1870}}

Pozneje je ta arhiv prišel v last francoske krone. Že tako ogromni zbirki, ki naj bi jo hranila opatija Tours, pa so dodali še več redkosti. Znamenita osebnost [[karolinška renesansa|karolinškega preporoda]] [[Alkuin]], ki je bil nekoč opat te opatije, naj bi skrbel, da bi pridobili čim več različnih rokopisov, tako francoskih kot tujih. Kasneje je z njimi delal Rabelais, nato je tourška zbirka prišla v roke [[Jean Bernard Léon Foucault|Léonu Foucaultu]], nazadnje pa so redkosti uspešno preživele vse do revolucije, ko jih je [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]], da ne bi narodno bogastvo padlo v »nevredne roke jakobincev«, prenesel na nekega grofa Boisjourdaina in ta v resnici nikoli ni obstajal. To zgodbo je Chasles sprejel s popolnim zaupanjem. Ta izmišljeni Boisjourdain, ki je bežal pred terorjem, ki se je odvijal med francosko revolucijo, naj bi se odpravil v ZDA in s seboj vzel ogromno družinsko zbirko starodavnih pisem in rokopisov. Vendar je ladjo, na kateri je plul, zajela nevihta in je nasedla na čereh ob ameriški obali. Sam grof se je utopil v valovih, skrinja z zbirko pa je padla v roke reševalcem, ki so jo odpeljali v Baltimore in pozneje so jo v slabem stanju nekako vrnili v Francijo, k njegovi družini Boisjourdain. Med prvim srečanjem jih je nekaj od njih predstavil Chaslesu, ki je bil osupel. »Veliki [[Blaise Pascal|Pascal]]« naj bi se že leta 1648 pogovarjal z angleškim fizikom in kemikom [[Robert Boyle|Robertom Boylom]] in dvajset let pred [[Isaac Newton|Isaacom Newtonom]] navedel [[splošni gravitacijski zakon]]. Ponarejevalec je uspel zbuditi radovednost francoskega učenjaka, zlasti z igranjem na nacionalistično struno, ko je dokazal, da bi Pascal lahko bil pred Newtonom. Vrain-Lucas je lahko dostavljal besedila le v majhnih količinah, da ne bi pritegnil pozornosti soseske.{{r|spl09}} Vsak dan pa je dostavljal [[avtograf (rokopis)|avtografe]] [[Giovanni Domenico Cassini|Cassinija]], [[Galileo Galilei|Galileja]], [[Christiaan Huygens|Huygensa]], [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniza]], [[Jakob Bernoulli I.|Bernoullija]] o [[znanost|znanstvenih]] temah, ki bi lahko spremenile [[zgodovina znanosti|zgodovino znanosti]].{{r|spl09}}

8. julija 1865 je Chasles Akademiji znanosti predstavil dve pismi pesnika [[Jean de Rotrou|Jeana de Rotrouja]] o ustanovitvi [[Francoska akademija|Francoske akademije]] v 17. stoletju. Od 15. julija je arhiviral niz neobjavljenih pisem, domnevno od Pascala, ki jih je Vrain-Lucas tedaj ravno ponaredil. Želeli so ugotoviti ali je pred Newtonom avtor ''[[Misli (Pascal)|Misli]]'' odkril načelo splošne gravitacije. Angleški učenjak je poudarjal, da se tu najdejo astronomske meritve precej po Pascalovi smrti. Na seji 29. julija je [[Armand-Prosper Faugère]], avtor mnogih del o Pascalu, izpodbijal njihovo avtentičnost, a mu niso prisluhnili, Chaslesov prestiž in [[anglofobija]] sta imela prednost. Chasles je nato pokazal pisma, ki jih je znova priskrbel Vrain-Lucas in v katerih je Galilei sporočal Pascalu rezultate svojih opazovanj. Isti angleški učenjak (kot prej glede Newtona) je tedaj poudaril, da se je Galilei v pismu iz leta 1641 pritoževal nad svojim slabim vidom, v resnici pa je bil od okoli leta 1637 popolnoma slep. Nato se je pojavilo novo pismo, nekoliko poznejše od prejšnjega, iz decembra 1641, v katerem je drug italijanski učenjak obvestil Pascala, da je Galilei, čigar vid se je še naprej slabšal, na koncu popolnoma izgubil vid.{{r|vays-1993}}

Njegovi sodelavci na [[Francoski inštitut|Inštitutu]] so to jemeli z veseljem, v tujini – predvsem v Londonu – pa so se pritoževali nad pomanjkanjem kritičnega mišljenja med francoskimi znanstveniki. Okoli leta 1869 je Vrain-Lucas počasi dostavil 3000 kosov, ki jih je Chasles potrpežljivo čakal. V strahu, da bi jih njegov dobavitelj poslal v tujino in Francijo ogoljufal za to neprecenljivo bogastvo, je organiziral nadzor.

Na zaslišanje je prišel Chasles osebno, da bi ne brez melanholije razložil, kako je odkril prevaro, katere žrtev je bil. Razočaran in zelo odkrit je moral ponižujoče priznati, da ga je zmedel prebrisan ponarejevalec, ki ga je poleg tega osmešil med sojenjem, ki ga je proti njemu sprožil matematik leta 1870, pri čemer je Vrain-Lucas sodniku pokazal Chaslesovo naivnost.{{r|spl09}} Še posebej zato, ker je Chasles, kot se je izvedelo kasneje, od Vrain-Lucasa za 3000 frankov kupil druga pisma.

Afera je povzročila razburjenje in povzročila zgroženost med vsemi učenjaki sveta. Vrain-Lucasa so februarja 1870 obsodili na pariškem kazenskem sodišču na dve leti zapora. Po preiskavi so ocenili, da je ponarejevalec v osmih letih prodal nič manj kot 27.000 lažnih dokumentov različnim ljudem, vključno s Chaslesom, v skupnem znesku 140.000 frankov.{{r|spl09}} Nekatera od teh pisem so sedaj razstavljena v Parizu v Muzeju policije (Maubert-Mutualité). Mnoga so izginila med požari leta 1871. Chasles je svojo zbirko zapustil inštitutu, vključno s ponaredki, ki jih je naredil Vrain-Lucas. Zdi se, da Chasles, čeprav je priznal, da so bili dokumenti v zvezi z antiko ponaredki, nikoli ni bil prepričan, da je Pascalova korespondenca ponaredek. Izvirniki 27.000 lažnih dokumentov so bili večinoma uničeni. Kljub temu jih ostaja 180, vezanih v en sam zvezek, shranjen v arhivu [[Francoska narodna knjižnica|Francoske narodne knjižnice]].{{r|brau-2005}}

Chasles in Vrain-Lucas sta [[Alphonse Daudet|Alphonsu Daudetu]] priskrbela material za njegov roman ''Nesmrtnik'' (''L'Immortel''), ki je izšel leta 1888.{{r|deck-1996}}

Leta 2004 je revija ''[[Critical Inquiry]]'' objavila nedavno »odkrito« pismo z dne 13. avgusta 1871, ki ga je Vrain-Lucas (iz zapora) napisal Chaslesu in v katerem je posredoval svoj pogled na te dogodke, kar je bila spet izmišljotina.{{r|alde-2004}}{{r|stev-2008}}

=== Pokop ===

[[slika:Chasles grave.jpg|thumb|right|200px|alt=Kenotaf na Pokopališču Père-Lachaise.|[[Kenotaf]] na [[Pokopališče Père-Lachaise|Pokopališču Père-Lachaise]] v Parizu, kjer so prvotno pokopali Chaslesa.]]
[[slika:Chasles Michel monument cimetière Saint-Cheron Chartres Eure-et-Loir (France).jpg|thumb|right|200px|Grobnica na [[Pokopališče Saint-Chéron, Chartres|Pokopališču Saint-Chéron]] v [[Chartres]]u ([[Eure-et-Loir]]).]]

Chaslesa so po pogrebu v [[Bazilika svete Klotilde, Pariz|Baziliki svete Klotilde]] v Parizu prvotno pokopali na [[Pokopališče Père-Lachaise|Pokopališču Père-Lachaise]] (oddelek 17).{{r|spl10}} Njegovo truplo so nato 23. marca 1881 prenesli v grobnico na [[Pokopališče Saint-Chéron, Chartres|Pokopališču Saint-Chéron]] v Chartresu, kjer počiva tudi več članov njegove družine.{{r|land-2013}}

== Znanstveno delo ==

Njegovo ime je vezano na [[trikotniška neenakost|Chaslesovo razmerje]], vendar je bila ta značilnost v uporabi že dolgo pred njim.

Določil je več pomembnih [[matematični izrek|izrekov]], ki so vsi poimenovani [[Chaslesov izrek]]. [[Chaslesov izrek (gravitacija)|Chaslesov izrek]] iz fizikalne [[geodezija|geodezije]] pravi da je mogoče vsako [[harmonična funkcija|harmonično funkcijo]], to je katero koli funkcijo, ki je rešitev [[Laplaceova enačba|Laplaceove enačbe]], predstaviti s preprostim [[enoslojni potencial|enoslojnim]] [[potencial]]om na kateri koli njeni [[ekvipotencialna ploskev|ekvipotencialni ploskvi]] <math> v = \mathrm{konst.} \!\, </math>

Obstaja tudi ''Chaslesov zakon'', ki izraža, da je [[tangenta]] kota med ravnino, ki se dotika središča <math> C \!\, </math> generatorja [[premonosna ploskev|premonosne ploskve]] in tangentne ravnine v točki <math> M \!\, </math> sorazmerna s <math> \overline {CM} \!\, </math>.{{r|aube-1933}}

[[Jakob Steiner]] je leta 1848 predlagal [[Steinerjev problem o stožnicah|problem o stožnicah]] preštevanja števila [[stožnica|stožnic]], ki se dotikajo vsake od petih danih stožnic.{{r|stei-1848}} Trdil je, da je to število 7776{{nbsp}}={{nbsp}}6{{sup|5}}, vendar je kasneje uvidel da je napačno. Pravilno število 3264 je okoli leta 1859 našel [[Ernest de Jonquières]], vendar zaradi Steinerjevega slovesa svojega rezultata ni objavil. Tudi Chasles temu rezultatu ni zaupal. Chasles je leta 1864 razvil teorijo [[karakteristika (algebra)|karakteristik]], ki je omogočila pravilno štetje stožnic (glej [[enumerativna geometrija]]).{{r|chas-1864}}{{r|chas-1865}} Te stožnice so lahko realne ali kompleksne.{{r|ghys-2008}} Pravilni rezultat je našel tudi [[Theodor Moritz Berner]] leta 1865:{{r|bern-1865}}{{r|rong-1997}}

: <math> \begin{align} \left\vert F^{-1} (u') \right\vert &= \sum_{s=0}^{5} 2^{s} 2^{5-s} \binom{5}{s} n_{s} \\
&= 2^{5} \left( \tbinom{5}{0} 1 + \tbinom{5}{1} 2 + \tbinom{5}{2} 4 + \tbinom{5}{3} 4 + \tbinom{5}{4} 2 + \tbinom{5}{5} 1 \right) \\ &= 2^{5} \left( 1 + 2 \frac{5}{1} + 4 \frac{5 \cdot 4}{1 \cdot 2} + 4 \frac{5 \cdot 4 \cdot 3}{1 \cdot 2 \cdot 3} + 2 \frac{5 \cdot 4 \cdot 3 \cdot 2}{1 \cdot 2 \cdot 3 \cdot 4} + 1 \frac{5 \cdot 4 \cdot 3 \cdot 2 \cdot 1}{1 \cdot 2 \cdot 3 \cdot 4 \cdot 5} \right) = 3264; \qquad (n_{s} = 1, 2, 4, 4, 2, 1) \!\, . \end{align} </math>

V [[kinematika|kinematiki]] je bil Chaslesov opis evklidskega [[gibanje|gibanja]] v [[prostor]]u kot [[Chaslesov izrek (kinematika)|premik vijaka]] ključen za razvoj teorij [[dinamika|dinamike]] [[togo telo|togih teles]].

Izumil je izraz [[homotetija]], ki ga je izgovarjal11 [omoteti] namesto [omotesi] kot sedaj. Izraz izhaja iz dveh grških elementov: predpone [[:en:wiktionary:homo-|homo-]] ([[:en:wiktionary:ὁμός|ὁμός]]) – ''podobno'', in [[:en:wiktionary:thesis|thesis]] ([[:en:wiktionary:Θέσις|θέσῐς]]) – ''lega'', ''ureditev'', ''postavitev'', ''nastavitev''; ''sklep'', ''stališče'', ''teza''.{{r|litt-1873}} Opisuje razmerje med dvema [[geometrijsko telo|telesoma]] enake oblike in usmerjenosti. Na primer, dve različno veliki [[matrjoška|babuški]], ki gledata v isto smer, se lahko štejeta za homotetični.

Ukvarjal se je tudi s [[homografska funkcija|homografijami]] in [[projektivna geometrija|projektivno geometrijo]]. Uvedel je [[anharmonično razmerje]], imenovano tudi [[dvorazmerje]] štirih poravnanih točk.

Iz zgodovine matematike je v ''Zgodovinskem pregledu nastanka in razvoja metod v geometriji'' ponovno ocenil vlogo [[François Viète|Françoisa Vièteja]] pri vzpostavitvi moderne [[algebra|algebre]].{{r|chas-1837a}}{{rp|52}}

== Priznanja ==

[[slika:P1000632 Paris rue Michel-Chasles reductwk.JPG|thumb|right|200px|[[Ulica Michel-Chasles]] v Parizu]]

Leta 1851 so ga v starosti 58 let izvolili za stalnega člana [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]], kjer je nadomestil je [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja|Guglielma Librija]]. Dopisni član je bil od leta 1839.{{r|spl06}}

Chasles je postal tuji član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] 15. junija 1854. Leta 1864 so ga izvolili za tujega častnega člana [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti|Ameriške akademije umetnosti in znanosti]].{{r|AAAS}}

Od 1. januarja do 31. decembra 1860 je bil predsednik [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]].

Njegovo delo na področju geometrije mu je leta 1865 prineslo [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]]. Angleški kolega mu je podelil naziv »cesar geometrije«.{{r|berg-2005}}

Njegovo ime je [[seznam 72 imen na Eifflovem stolpu|izpisano na Eifflovem stolpu]].

=== Poimenovanja ===

Po njem se od leta 1900 imenuje [[Ulica Michel-Chasles]] v [[12. okrožje Pariza|12. pariškem okrožju]].

[[Ledenik Chasles]] na [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokih]] nosi njegovo ime od leta 1961.{{r|dele-1973}}

Kolidž v Épernonu in bulvar, ki ji služi, prav tako nosita njegovo ime.{{r|spl11}}

Po njem so imenovali [[asteroid]] [[18510 Chasles]], odkrit 14. oktobra 1996 na [[Observatorij Siding Spring|Observatoriju Siding Spring]].

== Bibliografija ==

* {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Mémoire de géométrie sur les constructions des normales à plusieurs courbes mécaniques|date= 1929|trans-title= Geometrijska razprava o konstrukciji normal na več mehanskih krivulj}}
* {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Note sur les propriétés générales du système de deux corps semblables entr'eux|journal=Bulletin des Sciences Mathématiques, Astronomiques, Physiques et Chemiques|date= 1831|volume= 14|pages= 321–326|lang= fr|trans-title= Opomba o splošnih značilnostih sistema dveh podobnih teles|url= https://books.google.com/books?id=ERcAAAAAMAAJ&pg=PA321}}
* {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Aperçu historique sur l'origine et le développement des méthodes en géométrie|date= 1837a|trans-title= Zgodovinski pregled nastanka in razvoja metod v geometriji|publisher= Hayez|location= Bruselj|url= https://archive.org/details/aperuhistorique01chasgoog}}, iz [[archive.org]].
** {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Geschichte der geometrie, hauptsachlich mit bezug auf die neueren methoden|date= 1839|url= https://www.amazon.ca/Geschichte-geometrie-hauptsachlich-neueren-methoden/dp/B07R33B9TZ|id= ASIN: B07R33B9TZ}}, prevajalec Ludwig Adolph Sohncke.
** {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Two geometrical memoirs on the general properties of cones of the second degree, and other spherical conics|date= 1841|url= http://ebooks.library.cornell.edu/cgi/t/text/text-idx?c=math;cc=math;view=toc;subview=short;idno=02950001}}, prevajalec [[Charles Graves]], izvirno objavljeno v Dublinu, sedaj z [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]].
* {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Mémoire de géométrie sur deux principes généraux de la science : la dualité et l'homographie|date= 1837b|trans-title= Geometrijska razprava o dveh splošnih načelih znanosti: dvojnosti in homografiji|publisher= Hayez|location= Bruselj|url= https://archive.org/details/aperuhistorique01chasgoog/page/572}}, iz archive.org
* {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Traité de géométrie supérieure|date= 1852|publisher= [[Bachelier]]|location= Pariz|trans-title= Traktat o višji geometriji|url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k9605508v}}
** {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Traité de géométrie supérieure|date= 1880|publisher= [[Gauthier-Villars]]|location= Pariz|edition= 2.}}
* {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Les Trois Livres de Porismes d'Euclide, rétablis pour la première fois, d'après la notice et les lemmes de Pappus|date= 1860|publisher= [[Mallet Bachelier]]|location= Pariz|trans-title= Tri knjige [[Evklid]]ovih [[porizem|porizmov]], prvič obnovljene po [[Papos Aleksandrijski|Paposovih]] opombah in lemah|url= https://archive.org/details/lestroislivres00euclrich}}
* {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Construction des coniques qui satisfont à cinque conditions|journal= [[Comptes rendus de l'Académie des Sciences]]|date= 1864|volume= 58|pages= 297–308|trans-title= Konstrukcija stožnic, ki izpolnjujejo pet pogojev}}
* {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Traité des sections coniques, faisant suite au Traité de géométrie supérieure|date= 1865|publisher= Gauthier-Villars|trans-title= Traktat o stožnicah, ki sledi Traktatu o višji geometriji|url= http://name.umdl.umich.edu/ABN6567.0001.001}}, z [[Univerza Michigana|Univerze Michigana]].
* {{citat|last1= Chasles|first1= Michel|author-mask1= 3|title= Rapport sur les progrès de la géométrie|date= 1870|publisher= Imprimerie nationale|location= Pariz|trans-title= Poročilo o napredku geometrije|url= https://archive.org/details/rapportsurlespro00chasuoft}}

== Glej tudi ==

{{div col|colwidth=27em}}
* {{medjezikovna povezava|Chasles-Cayley-Brillova formula|en|Chasles–Cayley–Brill formula}}
* {{medjezikovna povezava|Chaslesov izrek|en|Chasles' theorem}}
{{div col end}}

== Opombe ==

{{seznam opomb}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
<ref name="alde-2004">{{sktxt|Alder|2004}}.</ref>
<ref name="aube-1933">{{sktxt|Aubert|Papelier|1933|pp=128}}.</ref>
<ref name="berg-2005">{{sktxt|Berger|2005|pp=107}}.</ref>
<ref name="bern-1865">{{sktxt|Berner|1865|pp=14}}.</ref>
<ref name="bord-1870">{{sktxt|Bordier|Mabille|1870|pp=110}}.</ref>
<ref name="brau-2005">{{sktxt|Braudeau|2005}}.</ref>
<ref name="chas-1837a">{{sktxt|Chasles|1837a}}.</ref>
<ref name="chas-1839">{{sktxt|Chasles|1839}}.</ref>
<ref name="chas-1841">{{sktxt|Chasles|1841}}.</ref>
<ref name="chas-1864">{{sktxt|Chasles|1864}}.</ref>
<ref name="chas-1865">{{sktxt|Chasles|1865}}.</ref>
<ref name="deck-1996">{{sktxt|Decker|1996|pp=253}}.</ref>
<ref name="dele-1973">{{sktxt|Delépine|1973|pp=88}}.</ref>
<ref name="farq-2005">{{sktxt|Farquhar|2005}}.</ref>
<ref name="ghys-2008">{{sktxt|Ghys|2008}}.</ref>
<ref name="land-2013">{{sktxt|Landru|2013}}.</ref>
<ref name="litt-1873">{{sktxt|Littré|1873–1877}}.</ref>
<ref name="ocon-2000">{{sktxt|O'Connor|Robertson|2000}}.</ref>
<ref name="ripl-1883">{{sktxt|Ripley|Dana|1883}}.</ref>
<ref name="rong-1997">{{sktxt|Ronga|Tognoli|Vust|1997}}.</ref>
<ref name="rouc-1897">{{sktxt|Rouché|1897}}.</ref>
<ref name="stei-1848">{{sktxt|Steiner|1848}}.</ref>
<ref name="stev-2008">{{sktxt|Stevens|2008}}.</ref>
<ref name="trem-2005">{{sktxt|Tremblay|2005}}.</ref>
<ref name="vays-1993">{{sktxt|Vayson de Pradenne|1993|pp=311}}.</ref>

<ref name="AAAS">{{navedi splet|title= Book of Members, 1780–2010: Chapter C|publisher= [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]]|lang= en|url= http://www.amacad.org/publications/BookofMembers/ChapterC.pdf|accessdate= 2016-09-15}}</ref>
<ref name="spl00">{{MathGenealogy|id=26995}}</ref>
<ref name="spl01">{{navedi splet|title= Michel Chasles|publisher= [[Base Léonore]], [[Ministrstvo za kulturo (Francija)|Ministrstvo za kulturo]]|lang= fr|url= https://www.leonore.archives-nationales.culture.gouv.fr/ui/notice/77007}}</ref>
<ref name="spl02">{{navedi splet|title= Visionneuse - Archives départementales d'Eure et Loir : acte de naissance dans le registre de l'état civil de la commune d'Épernon, période 1793 - an VII, cote 3 E 140/010|lang= fr|via= archives28.fr|url= https://archives28.fr/ark:66007/s005303206a0e876/53033af80cdef|accessdate= 2023-07-23}}, vnos se nahaja na stičišču slik 11 in 12 od 370.</ref>
<ref name="spl03">{{navedi splet|title= Spletno mesto knjižnice École polytechnique|lang= fr|url= http://www.bibliotheque.polytechnique.fr/}}, zavihek »BCX katalogi → Famille polytechnicienne«, iskanje »Michel Chasles«, rezultat: »Chasles, Michel (X 1812; 1793-1880)«. Določeno je, da je Michel, sprva imenovan Floréal, dosegel spremembo svojega imena s sodbo z dne 22. novembra 1809.</ref>
<ref name="spl04">{{navedi splet|title= Généalogie de (Floréal) Michel CHASLES|publisher= [[Geneanet]]|lang= fr|url= https://gw.geneanet.org/gntstarchaslesf?lang=fr&n=chasles&oc=0&p=floreal+michel|accessdate= 2021-04-02}}</ref>
<ref name="spl05">Kolegij mesta Chartres, seznam mladih, ki so bili okronani med razdelitvijo nagrad, ki je potekala v soboto, 12. avgusta 1809, objavljen v upravnem spomeniku prefekture Eure-et-Loir št. 293 z dne 25. oktobra 1809.</ref>
<ref name="spl06">Zgodovinsko hvalnico Michelu Chaslesu, članu Akademije znanosti, je g. Joseph Bertrand, stalni tajnik, prebral na letni javni seji Akademije znanosti v ponedeljek, 19. decembra 1892.</ref>
<ref name="spl07">{{navedi splet|title= ADB: Sohncke, Leonhard|website= [[Wikivir]]]|lang= de|url= https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Sohncke,_Leonhard}}</ref>
<ref name="spl08">Ministrski odlok o imenovanju z dne 10. novembra 1846.</ref>
<ref name="spl09">{{citat|last1= Lenotre|first1= G.|authorlink1= Théodore Gosselin|title= [[La Petite Histoire]]|chapter= L’affaire Chasles, ou l'arnaque Vrain-Lucas : comment escroquer un membre de l’Institut de France|lang= fr|chapter-url= https://ledroitcriminel.fr/le_phenomene_criminel/les_agissements_criminels/escroquerie_chasles.htm|accessdate= 2021-04-04}}</ref>
<ref name="spl10">{{citat|title= Le masque de Fer - Échos de Paris|newspaper= [[Le Figaro]]|date= 1880-12-22|via= [[Gallica|Gallica.bnf.fr]]|lang= fr|url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k277688n|accessdate= 2021-04-05}}</ref>
<ref name="spl11">{{citat|title= Collège Michel-Chasles|via= Eurelien.fr : conseil départemental d'Eure-et-Loir|lang= fr|url= https://www.eurelien.fr/point/college-michel-chasles|accessdate= 2021-04-05|archive-date= 2021-02-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20210228225143/https://www.eurelien.fr/point/college-michel-chasles|url-status= dead}}</ref>
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat|last1= Alder|first1= Ken|title= History's Greatest Forger: Science, Fiction, and Fraud Along the Seine|journal= [[Critical Inquiry]]|date= poletje 2004|volume= 30|pages= 704–716|url= http://www.kenalder.com/other/Alder.CritInquiry.Forger1.pdf}}
* {{citat|last1= Aubert|first1= P.|last2= Papelier|first2= G.|title= Exercices de Géométrie analytique, t. III|date= 1933|publisher= [[Vuibert]]}}
* {{citat|last1= Berger|first1= Marcel|authorlink1= Marcel Berger|title= Cinq siècles de mathématiques en France|date= 2005|publisher= [[Association pour la diffusion de la pensée française]] (ADPF)}}
* {{navedi disertacijo|last1= Berner|first1= Theodor Moritz|authorlink1= Theodor Moritz Berner|title= De transformatione secundi ordinis ad figuras geometricas adhibita|date= 1865|publisher= [[Univerza v Berlinu]]|type= doktorska disertacija|lang= la|url= https://books.google.com/books?id=uMJ5S57GYL8C}}
* {{citat|last1= Bordier|first1= Henri-Léonard|authorlink1= Henri-Léonard Bordier|last2= Mabille|first2= Émile|title= Une fabrique de faux autographes ou récit de l'affaire Vrain Lucas|date= 1870|publisher= [[Léon Téchener]]|location= Pariz|url= https://books.google.com/books?id=PopDAAAAcAAJ&dq=vrain-lucas&hl=fr&source=gbs_navlinks_s}}
* {{citat|last1= Braudeau|first1= Michel|authorlink1= Michel Braudeau|title= Vrain-Lucas, l'intrépide|newspaper= [[Le Monde]]|date= 2005-07-12|lang= fr|url= https://www.lemonde.fr/a-la-une/article/2005/07/12/vrain-lucas-l-intrepide-par-michel-braudeau_671793_3208.html|accessdate= 2021-04-02}}
* {{citat|last1= Decker|first1= Michel de|authorlink1= Michel de Decker|title= Le Prince des imposteurs|date= 1996|publisher= [[Michel Lafon Publishing|Michel Lafon]]}}
* {{citat|last1= Delépine|first1= Gracie|authorlink1= Gracie Delépine|title= Toponymie des Terres australes|date= 1973-08-20|publisher= [[Documentation française]]|location= Pariz|via= archives-polaires.fr|url= https://archives-polaires.fr/idurl/1/13374}}
* {{citat|last1= Farquhar|first1= Michael|authorlink1= Michael Farquhar|title= A Treasury of Deception|date= 2005|publisher= Penguin Books}}
* {{citat|last1= Ghys|first1= Étienne|authorlink1= Étienne Ghys|title= Trois mille deux cent soixante-quatre…|date= 2008-11-05|website= [[Images des mathématiques|Image des Maths]], [[Nacionalni center za znanstvene raziskave|CNRS]]|url= https://hal.science/hal-00583356v1/file/Trois_mille_deux_cent_soixante-quatrea_-_Images_des_mathA_matiques.pdf|via= [[HAL (odprti arhiv)|HAL]]}}
* {{citat|last1= Koppelman|first1= Elaine|authorlink1= Elaine Koppelman|title= Chasles, Michel|date= 2019|publisher= [[encyclopedia.com]]|lang= en|url= https://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/chasles-michel|accessdate= 2024-06-26}}
* {{citat|last1= Landru|first1= Philippe|title= CHASLES Michel (1793-1880)|date= 2013-01-12|website= Cimetières de France et d'ailleurs|lang= fr|url= http://www.landrucimetieres.fr/spip/spip.php?article3633#forum67996|accessdate= 2020-03-23}}
* {{citat|last1= Littré|first1= Émile|authorlink1= Émile Littré|title= [[Dictionnaire de la langue française]]|date= 1873–1877|publisher= [[Hachette Livre|Hachette]]|contribution= homothétie}}
* {{citat|last1= Poirier|first1= Jean-Paul|authorlink1= Jean-Paul Poirier|title= Mystification à l'Académie des sciences|date= 2001|publisher= [[Le Pommier]]}}
* {{citat|editor-last1= Ripley|editor-first1= George|editor-link1= George Ripley (transcendentalist)|editor-last2= Dana|editor-first2= Charles Anderson|editor-link2= Charles Anderson Dana|title= [[The American Cyclopaedia]]|date= 1883|volume= IV|chapter= Chasles, Michel|pages= 329|lang= en|chapter-url= https://books.google.com/books?id=hkNMAAAAMAAJ&dq=%22Sohncke%22+chasles+translation&pg=PA329}}
* {{citat|last1= Ronga|first1= Felice|last2= Tognoli|first2= Alberto|last3= Vust|first3= Thierry|title= The number of conics tangent to five given conics : the real case|journal= Revista Matemática|date= 1997|volume= 10|issue= 2|pages= 391–421|url= https://www.mat.ucm.es/serv/revmat/vol10-2/vol10-2h.pdf|accessdate= 2024-06-28}}
* {{citat|last1= Rouché|first1= Eugène|authorlink1= Eugène Rouché|title= Biographie Michel Chasles|date= 1897|via= sabix.org|url= http://www.sabix.org/bulletin/b5/chasles.html|accessdate= 2021-04-02}}
* {{citat|last1= Steiner|first1= Jakob|authorlink1= Jakob Steiner|title= Elementare Lösung einer geometrischen Aufgabe, und über einige damit in Beziehung stehende Eigenschaften der Kegelschnitte|journal= [[Journal für die reine und angewandte Mathematik]]|date= 1848|volume= 37|pages= 161–192|url= http://resolver.sub.uni-goettingen.de/purl?PPN243919689_0037}}
* {{citat|last1= Stevens|first1= Anne H.|title= Forging Literary History: Historical Fiction and Literary Forgery in Eighteenth-Century Britain|journal= Studies in Eighteenth-Century Culture|date= 2008-03-18|volume= 37|publisher= [[Johns Hopkins University Press]]|url= http://unlv.academia.edu/AnneStevens/Papers/1202832/Forging_Literary_History|accessdate= 2024-07-08|archive-date= 2012-07-19|archive-url= https://archive.today/20120719022005/http://unlv.academia.edu/AnneStevens/Papers/1202832/Forging_Literary_History|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Tremblay|first1= Jean-Marie|title= Marc Bloch (1886-1944) [historien français] : Apologie pour l’histoire ou Métier d’historien|date= 2005-02-02|website= classiques.uqac.ca|lang= fr|url= http://classiques.uqac.ca/classiques/bloch_marc/apologie_histoire/apologie_histoire.html|accessdate= 2021-04-02}} Ta afera je v središču dela ''Mystification à l'Académie des sciences'' [[Jean-Paul Poirier|Jean-Paula Poiriera]] za najstniško občinstvo ({{sktxt|Poirier|2001}}).
* {{citat|last1= Vayson de Pradenne|first1= André|authorlink1= André Vayson de Pradenne|title= Les Fraudes en archéologie préhistorique|date= 1993|publisher= J. Millon}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Michel Chasles}}
* {{Mactutor|id=Chasles}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=26995}}

{{Copleyjeva medalja}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Chasles, Michel}}

[[Kategorija:Francoski matematiki]]
[[Kategorija:Francoski akademiki]]
[[Kategorija:Doktorirali na École polytechnique]]
[[Kategorija:Predavatelji na École polytechnique]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Parizu]]
[[Kategorija:Člani Francoske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Tuji člani Ruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]