Ogled vira Periodni sistem elementov

[[File:Simple Periodic Table Chart-blocks.svg|400px|right]]'''Periodni sistem''', znan tudi kot '''periodni sistem elementov''', je tabelarni prikaz [[Kemični element|kemijskih elementov]], ki so razporejeni po [[Vrstno število|atomskem številu]], [[Elektronska konfiguracija|konfiguraciji elektronov]] in ponavljajočih se [[Kemijska lastnost|kemijskih lastnostih]]. V sedmih vrsticah tabele, imenovanih [[Perioda periodnega sistema|periode]], so v splošnem na levi strani [[Kovina|kovine]], na desni pa [[Nekovina|nekovine]]. Stolpci, imenovani [[Skupina periodnega sistema|skupine]], vsebujejo elemente s podobnim kemijskim vedenjem. Šest skupin ima dogovorjena imena in dodeljene številke: npr. elementi skupine 17 so [[Halogen|halogeni]] in skupine 18 so [[Žlahtni plin|žlahtni plini]]. Prikazana so tudi štiri pravokotna področja ali [[Blok periodnega sistema|bloki,]] ki združujejo kemijske elemente, katerih [[Elektron|elektroni]] najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki [[Orbitala|atomski orbitali]].

Vsi elementi od atomskega števila 1 ([[vodik]]) do 118 ([[oganeson]]) so bili odkriti ali sintetizirani in izpolnjujejo sedem polnih vrstic periodnega sistema.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-35220823|title=Chemistry: Four elements added to periodic table|work=BBC News|date=4 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160104125144/http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-35220823|archivedate=4 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Nicholas|last=St. Fleur|url=https://www.nytimes.com/2016/12/01/science/periodic-table-new-elements.html?rref=collection%2Fsectioncollection%2Fscience&action=click&contentCollection=science&region=rank&module=package&version=highlights&contentPlacement=1&pgtype=sectionfront|title=Four New Names Officially Added to the Periodic Table of Elements|work=New York Times|date=1 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170814221055/https://www.nytimes.com/2016/12/01/science/periodic-table-new-elements.html?rref=collection%2Fsectioncollection%2Fscience&action=click&contentCollection=science&region=rank&module=package&version=highlights&contentPlacement=1&pgtype=sectionfront|archivedate=14 August 2017}}</ref> Prvih 94 elementov, od vodika do [[Plutonij|plutonija]], se pojavljajo v naravi, čeprav nekatere najdemo le v sledovih, nekaj pa jih je bilo v naravi odkritih šele po sintetizaciji.{{#tag:ref|The elements discovered initially by synthesis and later in nature are technetium (''Z''&nbsp;=&nbsp;43), promethium (61), astatine (85), neptunium (93), and plutonium (94).|group=n}} Elementi od 95 do 118 so bili sintetizirani samo v laboratorijih, [[Jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]] ali v jedrskih eksplozijah.<ref name="emsley">{{Navedi knjigo|last=Emsley|first=J.|title=Nature's Building Blocks: An A–Z Guide to the Elements|url=https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl_b1k4|edition=New|year=2011|publisher=Oxford University Press|location=New York|isbn=978-0-19-960563-7}}</ref> Trenutno se nadaljuje sintetiziranje elementov z višjimi atomskimi števili: ti elementi se bodo začeli v [[Razširitev periodnega sistema elementov|osmi vrstici]]. S teoretičnim delom so predlagali možne kandidate za to razširitev. V laboratorijih so izdelali tudi številne sintetične [[Radioaktivni izotop|radioizotope]] naravnih elementov.

Organizacijo periodnega sistema lahko uporabimo za ugotavljanje odnosov med različnimi lastnostmi elementov in tudi za predvidevanje kemijskih lastnosti in vedenja neodkritih ali novo sintetiziranih elementov. Ruski kemik [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Dmitrij Mendelejev]] je leta 1869 objavil prvo  tabelo [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|periodnega sistema]]. Napovedal je tudi nekatere lastnosti neznanih elementov, ki naj bi zapolnili vrzeli v tabeli. Večina njegovih napovedi se je kmalu izkazala za pravilne, vrhunec pa je bil odkritje [[Galij|galija]] in [[Germanij|germanija]] leta 1875 oziroma 1886, kar je potrdilo njegove napovedi.<ref>{{Navedi knjigo|last=Emsley|first=John|title=Nature's Building Blocks|edition=(Hardcover, First Edition)|publisher=Oxford University Press|year=2001|pages=[https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521 521–22]|isbn=978-0-19-850340-8|url=https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521}}</ref> Mendelejeva ideja se je počasi širila in izpopolnjevala z [[Časovnica odkritij kemijskih elementov|odkrivanjem ali sintezo novih elementov]] in razvojem novih teoretičnih modelov za razlago kemijskega vedenja. Danes še vedno potekajo razprave o umestitvi in kategorizaciji določenih elementov, o nadaljnji razširitvi in omejitvah tabele ter o tem, ali obstaja optimalna oblika tabele.

== Pregled ==
Tabela tukaj prikazuje široko uporabljeno obliko. Druge oblike (obravnavane [[Periodni sistem elementov#Različne tabele periodnega sistema|spodaj]]) podrobno prikazujejo različne strukture.
{{Periodic table}}

Vsak kemični element ima edinstveno atomsko število (''Z''), ki predstavlja število [[Proton|protonov]] v njegovem [[Atomsko jedro|jedru]].{{#tag:ref|An [[neutronium|element zero]] (i.e. a substance composed purely of neutrons), is included in a few alternate presentations, for example, in the [https://www.meta-synthesis.com/webbook/35_pt/pt_database.php?PT_id=22 Chemical Galaxy].<ref>{{cite journal |last=Labarca |first=M. |title=An element of atomic number zero? |journal=New Journal of Chemistry |year=2016 |volume=40|issue=11|pages=9002–06 |doi=10.1039/C6NJ02076C | issn=1144-0546 }}</ref>|group=n}} Večina elementov ima različno število [[Nevtron|nevtronov]] med različnimi atomi, pri čemer se te različice imenujejo [[Izotop|izotopi]]. Na primer, ogljik ima tri izotope, ki se pojavljajo v naravi: vsi njegovi atomi imajo šest protonov, večina jih ima tudi šest nevtronov, ampak približno en odstotek ima sedem nevtronov, zelo majhen delež pa jih ima osem. Izotopi se v periodnem sistemu nikoli ne prikazujejo; vedno so združeni v enem samem elementu. Elementi brez stabilnih izotopov imajo atomsko maso svojega najstabilnejšega izotopa -  takšne mase so v tabeli prikazane v oklepajih.<ref name="Greenwood">Greenwood & Earnshaw, pp. 24–27</ref>

V standardni periodni tabeli so elementi navedeni po naraščajočem atomskem številu ''Z.'' Nova vrstica ([[Perioda periodnega sistema|''perioda'']]) se začne, ko ima nova [[elektronska lupina]] svoj prvi elektron. Stolpci ([[Skupina periodnega sistema|''skupine'']]) so določeni z [[Elektronska konfiguracija|elektronsko konfiguracijo]] atoma; elementi z enakim številom elektronov v določeni podlupini spadajo v iste stolpce (npr. [[kisik]] in [[selen]] sta v istem stolpcu, ker imata oba štiri elektrone v najbolj oddaljeni p-podlupini). Elementi s podobnimi kemičnimi lastnostmi na splošno spadajo v isto skupino v periodnem sistemu, čeprav imajo elementi v bloku f in do neke mere v bloku d podobne lastnosti. Tako je razmeroma enostavno napovedati kemijske lastnosti elementa, če poznamo lastnosti elementov okoli njega.<ref>Gray, p. 6</ref> 

Od leta 2016 ima periodni sistem 118 potrjenih elementov, od elementa 1 (vodik) do 118 (oganeson). Elemente 113, 115, 117 in 118, ki so najnovejša odkritja, je decembra 2015 uradno potrdila [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC). Njihova predlagana imena, nihonij (Nh), moskovij (Mc), tenes (Ts) in oganeson (Og), je IUPAC uradno objavil novembra 2016.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cnn.com/2016/06/08/health/periodic-table-new-elements-names/index.html|title=New elements on the periodic table are named|last=Ashley Strickland|website=CNN|accessdate=11 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160610215843/http://www.cnn.com/2016/06/08/health/periodic-table-new-elements-names/index.html|archivedate=10 June 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://iupac.org/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118/|title=Discovery and assignment of elements with atomic numbers 113, 115, 117 and 118|publisher=[[International Union of Pure and Applied Chemistry]]|date=30 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160613223413/http://iupac.org/discovery-and-assignment-of-elements-with-atomic-numbers-113-115-117-and-118/|archivedate=13 June 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2016/06/09/481410462/hello-nihonium-scientists-name-4-new-elements-on-the-periodic-table|title=Hello, Nihonium. Scientists Name 4 New Elements On The Periodic Table|website=NPR.org|accessdate=11 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160610204247/http://www.npr.org/sections/thetwo-way/2016/06/09/481410462/hello-nihonium-scientists-name-4-new-elements-on-the-periodic-table|archivedate=10 June 2016}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Koppenol|first=W. H.|year=2002|title=Naming of New Elements (IUPAC Recommendations 2002)|url=http://media.iupac.org/publications/pac/2002/pdf/7405x0787.pdf|url-status=live|journal=Pure and Applied Chemistry|volume=74|issue=5|pages=787–91|doi=10.1351/pac200274050787|archive-url=https://web.archive.org/web/20081031144607/http://media.iupac.org/publications/pac/2002/pdf/7405x0787.pdf|archive-date=31 October 2008}}</ref> Prvih 94 elementov se pojavlja v naravi; preostalih 24, od americija do oganesona (95–118), se pojavljajo le, kadar jih sintetizirajo v laboratorijih. Od 94 naravnih elementov jih je 83 [[Prvobitni element|prvobitnih,]] 11 pa se jeh pojavlja  le v razpadajočih verigah prvobitnih elementov.<ref name="emsley2">{{Navedi knjigo|last=Emsley|first=J.|title=Nature's Building Blocks: An A–Z Guide to the Elements|url=https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl_b1k4|edition=New|year=2011|publisher=Oxford University Press|location=New York|isbn=978-0-19-960563-7}}</ref> V makroskopskih količinah v čisti obliki še ni bil opažen noben element, težji od ajnštajnija (element 99), prav tako ne astat (element 85); francij (element 87) je bil fotografiran le v obliki svetlobe, ki jo oddajajo mikroskopske količine (300.000 (300.000 atomov).<ref>{{Navedi knjigo|title=The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements|editor-last=Morss|editor-first=L. R.|last=Silva|first=Robert J.|chapter=Fermium, Mendelevium, Nobelium and Lawrencium|publisher=[[Springer Science+Business Media]]|year=2006|isbn=978-1-4020-3555-5|location=Dordrecht|edition=3.|ref=CITEREFHaire2006}}</ref>

== Nabori elementov ==
V kronološkem zaporedju to poglavje obravnava kovine in nekovine (ter polkovine); kategorije elementov; skupine in periode; in bloke periodnega sistema. Čeprav razpoznavanje kovin kot trdne, topne in v splošnem kovne snovi izvira že iz antike, <ref>{{Navedi knjigo|last=Cornford|first=FM|date=1937|title=Plato's cosmology: the Timaeus of Plato translated with a running commentary by Francis Macdonald Cornford|location=London|publisher=Routledge and Kegan Paul|pages=249–50}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Obrist|first=B|date=1990|title=Constantine of Pisa. The book of the secrets of alchemy: a mid-13th century survey of natural science,|location=Leiden|publisher=E J Brill|pages=163–64}}</ref> je bil morda [[Antoine Lavoisier]] prvi, ki je leta 1789 uradno ločil kovine in nekovine ''('non-métalliques')'' v njegovem 'revolucionarnem' delu<ref>{{Navedi knjigo|last=Strathern|first=P|date=2000|title=Mendeleyev's dream: The quest for the elements|url=https://archive.org/details/mendeleyevsdream0000stra_u9p1|publisher=Hamish Hamilton,|page=[https://archive.org/details/mendeleyevsdream0000stra_u9p1/page/239 239]|isbn=0-241-14065-X}}</ref> ''Traité Élémentaire de Chimie''.<ref>{{Navedi knjigo|last=Roscoe|first=HE|last2=Schorlemmer|first2=FRS|date=1894|title=A treatise on chemistry: Volume II: The metals|location=New York|publisher=D Appleton|page=4}}</ref> Leta 1811 je [[Jöns Jacob Berzelius|Berzelius]] nekovinske elemente označil za polkovine<ref>{{Navedi časopis|last=Goldsmith|first=RH|date=1982|title=Metalloids|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-chemical-education_1982-06_59_6/page/526|journal=Journal of Chemical Education|volume=59|issue=6|pages=526–527|doi=10.1021/ed059p526}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Berzelius|first=JJ|date=1811|title=Essai sur la nomenclature chimique|journal=Journal de Physique, de Chimie, d'Histoire Naturelle|volume=LXXIII|pages=253‒286 (258)}}</ref> zaradi njihove sposobnost tvorjenja oksianionov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Partington|first=JR|date=1964|title=A history of chemistry|location=London|publisher=Macmillan|page=168}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bache|first=AD|date=1832|title=An essay on chemical nomenclature, prefixed to the treatise on chemistry; by J. J. Berzelius|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-science_1832-07_22/page/248|journal=American Journal of Science|volume=22|pages=248–277 (250)}}</ref> Leta 1825 je v popravljeni nemški izdaji svojega ''Učbenika kemije''<ref>{{Navedi knjigo|last=Partington|first=JR|date=1964|title=A history of chemistry|location=London|publisher=Macmillan|pages=145, 168}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Jorpes|first=JE|date=1970|title=Berzelius: his life and work, trans. B Steele,|location=Berkeley|publisher=University of California|page=95}}</ref> razdelil polkovine v tri razrede. To so bili: stalno plinasti 'gazolyta' (vodik, dušik, kisik); prave polkovine (žveplo, fosfor, ogljik, bor, silicij); in 'halogenia', ki tvorijo sol (fluor, klor, brom, jod).<ref>{{Navedi knjigo|last=Berzelius|first=JJ|date=1825|title=Lehrbuch der chemie (Textbook of chemistry), vol. 1, pt. 1, trans. F Wöhle|location=Dresden|publisher=Arnold|page=168}}</ref> Šele pred kratkim, od sredine 20. stoletja, se izraz polkovina pogosto uporablja za označevanje elementov z vmesnimi ali mejnimi lastnostmi med kovinami in nekovinami. [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev je]] objavil svoj periodni sistem leta 1869, skupaj s sklici na skupine družin elementov, vrsticami ali periodami. [[Gustav Hinrichs|Hinrichs]] je zapisal, da je mogoče na periodnem sistemu narisati črte, ki razmejijo lastnosti, ki nas zanimajo, na primer elementi s kovinskim sijajem (v nasprotju s tistimi, ki nimajo takšnega sijaja).<ref>{{Navedi časopis|last=Hinrichs|first=GD|date=1869|title=On the classification and the atomic weights of the so-called chemical elements, with particular reference to Stas's determinations|journal=Proceedings of the American Association for the Advancement of Science|volume=18|pages=112–124}}</ref> Charles Janet naj bi bil leta 1928 prvi, ki se je skliceval na bloke periodnega sistema.<ref>Charles Janet, ''La classification hélicoïdale des éléments chimiques'', Beauvais, 1928</ref>

=== Kovine, polkovine in nekovine ===
[[Slika:Periodic_table_(metals–metalloids–nonmetals,_32_columns).png|desno|thumb|{{legend inline|{{Barva elementa|metals}}|Kovine|border=none}}, {{legend inline|{{Barva elementa|metalloids}}|polkovine|border=none}}, {{legend inline|{{Barva elementa|nonmetals}}|nekovine|border=none}} in {{nowrap|{{legend inline|1={{Barva elementa|unknown chemical properties}}|2=elementi z neznanimi kemijskimi lastnostmi.|border=none}}}}

''Klasifikacija je lahko različna glede na fokus avtorja.''|300px]]Glede na skupne fizikalne in kemijske lastnosti lahko elemente razvrstimo v glavne kategorije [[Kovina|kovine]], [[Polkovina|metaloidi oz. polkovine]] in [[Nekovina|nekovine]]. Kovine so na splošno sijoče, visoko prevodne trdne snovi, ki med seboj tvorijo zlitine in solem podobne ionske spojine z nekovinami (razen z [[Žlahtni plin|žlahtnimi plini]]). Večina nekovin so obarvani ali brezbarvni plini; nekovine, ki tvorijo spojine z drugimi nekovinami, imajo [[Kovalentna vez|kovalentno vez]]. Med kovinami in nekovinami so polkovine, ki imajo vmesne ali mešane lastnosti. <ref name="McGraw-Hill">{{Navedi knjigo|last=Silberberg|first=M. S.|title=Chemistry: The molecular nature of matter and change|url=https://archive.org/details/studentsolutions00mart|year=2006|page=536|publisher=McGraw-Hill|location=New York|edition=4.|isbn=978-0-07-111658-9}}</ref>

Kovine in nekovine lahko nadalje razvrstimo v podkategorije, ki kažejo stopnjo  kovinskih in nekovinskih lastnosti, ko se premikamo v vrsticah od leve proti desni strani. Kovine lahko razdelimo na visoko reaktivne alkalne kovine, preko manj reaktivnih zemeljskoalkalijskih kovin, lantanidov in aktinoidov, preko arhetipskih prehodnih kovin, z zaključkom pri fizikalno in kemijsko šibkih po-prehodnih kovinah. Nekovine se lahko preprosto razdelijo na [[Nekovina|večatomske nekovine]], saj so bližje polkovinam in kažejo nekatere kovinske lastnosti v začetni stopnji; na nekovinske [[Nekovina|dvoatomske nekovine]], nekovinske in skoraj popolnoma inertne monatomske žlahtne pline. Specializirane skupine, kot so [[ognjevarne kovine]] in [[plemenite kovine]], so primeri podskupin prehodnih kovin, tudi poznane<ref>{{Navedi knjigo|last=Manson|first=S. S.|last2=Halford|first2=G. R.|title=Fatigue and durability of structural materials|url=https://archive.org/details/fatiguedurabilit00mans|year=2006|page=[https://archive.org/details/fatiguedurabilit00mans/page/n343 376]|publisher=ASM International|location=Materials Park, Ohio|isbn=978-0-87170-825-0}}</ref> in občasno označene.<ref>{{Navedi knjigo|last=Bullinger|first=H-J.|title=Technology guide: Principles, applications, trends|url=https://archive.org/details/technologyguidep0000unse|year=2009|page=[https://archive.org/details/technologyguidep0000unse/page/8 8]|publisher=Springer-Verlag|location=Berlin|isbn=978-3-540-88545-0}}</ref>

Uvrščanje elementov v kategorije in podkategorije, ki temeljijo samo na skupnih lastnostih, je nepopolno. V vsaki kategoriji se na mejah pojavljajo neskladja med lastnostmi, kot je to pri večini klasifikacijskih shem.<ref name="auto">{{Navedi knjigo|last=Jones|first=B. W.|title=Pluto: Sentinel of the outer solar system|year=2010|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-19436-5|pages=[https://archive.org/details/plutosentinelofo00jone/page/169 169–71]|url=https://archive.org/details/plutosentinelofo00jone/page/169}}</ref> Berilij je na primer uvrščen med zemeljskoalkalijske kovine, čeprav je njegova [[Amfoternost|amfoterna]] kemična sestava in težnja, da večinoma tvori kovalentne spojine, značilnosti kemijsko šibkih in po-prehodnih kovin. Možne so tudi druge klasifikacijske sheme, na primer delitev elementov na [[Goldschmidtovo razvrščanje elementov|mineraloške kategorije pojavnosti]] ali na [[Periodni sistem (kristalna struktura)|kristalne strukture]]. Kategorizacija elementov na ta način sega vsaj v leto 1869, ko je [[Gustavus Detlef Hinrichs|Hinrichs]]<ref>{{Navedi časopis|last=Hinrichs|first=G. D.|year=1869|title=On the classification and the atomic weights of the so-called chemical elements, with particular reference to Stas's determinations|url=https://books.google.com/books?id=vj1SAAAAcAAJ|url-status=live|journal=Proceedings of the American Association for the Advancement of Science|volume=18|issue=5|pages=112–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160802141046/https://books.google.com/books?id=vj1SAAAAcAAJ|archive-date=2 August 2016}}</ref> zapisal, da je mogoče v periodnem sistemu postaviti preproste mejne črte, da se prikažejo elementi s skupnimi lastnostmi, kot so kovine, nekovine ali plinasti elementi.

=== Kategorije ===
Elementi periodnega sistema, ki so prikazani v tabeli, so razdeljeni v devet kategorij; šest kategorij za kovine in dve za nekovine ter kategorija polkovin. Različni avtorji lahko uporabljajo različne sheme kategorizacije, odvisno od lastnosti, ki nas zanimajo.

Posamezna kategorija ni nujno izključujoča glede na svoje ime, meje ali lastnosti. Na primer, medtem ko je berilij v skupini 2 obarvan kot zemljoalkalijska kovina, je v naravi bolj [[Amfoternost|amfotermen]] kot alkalijska kovina. Težji člani [[Skandijeva skupina|skupine 3]] so prikazani kot lantanoidi in aktinoidi, čeprav so oboji tudi prehodne kovine. Prehodne kovine v skupini 3; lantanoidi in aktinoidi, so v naravi alkalijske kovine, tako kot alkalijske kovine v skupini 1.

Znanstvenikom ni treba "izgubiti spanja zaradi težkih primerov, če klasifikacijski sistem prinaša ekonomičnost opisovanja, strukturiranje znanja in našega razumevanja, težki primeri pa predstavljajo malo manjšino."<ref name="auto2">{{Navedi knjigo|last=Jones|first=B. W.|title=Pluto: Sentinel of the outer solar system|year=2010|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|isbn=978-0-521-19436-5|pages=[https://archive.org/details/plutosentinelofo00jone/page/169 169–71]|url=https://archive.org/details/plutosentinelofo00jone/page/169}}</ref>{{Kemijske vrste}}

==== [[Alkalijska kovina|Alkalijske kovine]], [[Zemljoalkalijska kovina|zemljoalkalijske kovine]] ====
{{colorbox|{{Barva elementa|alkali metal}}}}&nbsp;&nbsp;{{colorbox|{{Barva elementa|alkaline earth metal}}}}&nbsp;&nbsp; Razlika med obema kategorijama je bolj stopnja lastnosti kot vrsta.<ref>{{Navedi knjigo|last=Choppin|first=G. R.|last2=Johnsen|first2=R. H.|title=Introductory chemistry|url=https://archive.org/details/introductorychem0000chop|year=1972|publisher=Addison-Wesley|location=Reading, Massachusetts|pages=[https://archive.org/details/introductorychem0000chop/page/344 344]}}</ref> Kemiji obeh kategorij kovin sta si v veliki meri podobni.<ref>{{Navedi knjigo|last=Hamm|first=D. I.|title=Fundamental concepts of chemistry|year=1969|publisher=Appleton-Century-Croftsy|location=New York|pages=371}}</ref> Večina teh kovin tvori osnovne [[Oksid|okside]] (Be je [[Amfoternost|amfoteričen]]). Alkalijske kovine so lahke, mehke, visoko reaktivne z nizko temperaturo tališč in vrelišč. Zemljoalkalijske kovine imajo višja tališča, vrelišča in gostoto od alkalijskih kovin, po reaktivnosti so takoj za njimi.

==== [[Prehodni element|Prehodne kovine]] ====
{{Color box|{{Barva elementa|transition metal}}}}&nbsp;&nbsp;Srednje do zelo goste kovine, z visoko temperaturo tališč in vrelišč; nekatere so zelo trde, so [[Trdnost|trdni]] in [[Žilavost|žilavi]] in odporni na korozijo. Elementi od [[Raderfordij|Rf]] naprej so sintetizirani. Značilne lastnosti so spremenljiva [[valenca]], [[barva]] in tvorba kompleksnih [[ion]]ov. Oksidi so bazični, amfoterni ali kislinski, odvisno od [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskega stanja]].

==== [[Lantanoidi]] ====
{{Color box|{{Barva elementa|lanthanide}}}}&nbsp;&nbsp;So zelo podobni [[Kalcij|Ca]], [[Stroncij|Sr]] in [[Barij|Ba]], vendar so mnogi težji in tvorijo večinoma bledo obarvane spojine. Lantanoidi so si podobni in jih je zato težko ločiti. Obstaja jih veliko, ampak so razpršeni; komercialne koncentracije so zato redke. Oksidi so močno do zmerno bazični.

==== [[Aktinoidi]] ====
{{Color box|{{Barva elementa|actinide}}}}&nbsp;&nbsp;So mehke, goste in reaktivne kovine, tiste od [[Americij|Am]] naprej pa so sintetitizirane. Začetni aktinoidi ([[Torij|Th]] to Am) kažejo nekaj podobnosti s prehodnimi kovinami in imajo bazične ali amfoterne okside; kasnejši aktinidi so bolj podobni lantanoidom. Številni aktinoidi tvorijo obarvane spojine.

==== [[Šibka kovina|Šibke kovine]] ====
{{Color box|{{Barva elementa|post-transition metal}}}}&nbsp;&nbsp;Mehke (ali krhke) kovine z nizko trdnostjo in s tališči nižjimi od prehodnih kovin (daleč nižje v primeru Hg, ki je kapljevina). Kemijsko kažejo značilno nagnjenosti k kovalentni vezavi, kislinsko-bazični amfoterizmu in anionskim vrstam, kot so aluminati, stanati in bizmutati. Lahko tvorijo tudi [[Zintlova faza|Zintlove faze]] (običajno krhke, obarvane in polprevodniške [[Intermetalna spojina|intermetalne spojine]]).

==== [[Polkovina|Polkovine]] ====
{{Color box|{{element color|metalloid}}}}&nbsp;&nbsp;Med kovinami in nekovinami se nahajajo elementi z mešanico kovinskih, nekovinskih ali vmesnih lastnostih. Izgledajo kot kovine, so  krhke in so običajno [[Polprevodnik|polprevodniki]], in ne pravi [[Prevodnik|prevodniki]]. Večinoma se kemijsko obnašajo kot nekovine. Polkovine tvorijo šibko kisle ali amfoterne okside.

==== [[Nekovina|Reaktivne nekovine]] ====
{{Color box|{{element color|reactive nonmetal}}}}&nbsp;&nbsp;So brezbarvne, obarvane ali pa imajo (pod belo svetlobo) kovinski izgled. Večinoma so trdnine ali plini. Medtem ko so trdnine krhke, je večina le-teh znana tudi v prožnih ali gnetljivih oblikah.

Za [[Halogen|halogene,]] [[fluor]], [[klor]], [[brom]] in [[Jod|jod,]] je značilna njihova ostrina in toksičnost v naravnih oblikah. Preostale reaktivne nekovine, [[vodik]], [[ogljik]], [[dušik]], [[kisik]], [[fosfor]], [[žveplo]] in [[selen]], ki so stisnjeni med močno elektronegativnimi halogenskimi nekovinami in šibko nekovinskimi polkovinami, so v naravi  (na splošno) zmerno nekovinske. Te nekovine, oz. večina izmed njih, privlači različna imena kategorij kot so '''''biogen''',''<ref>{{Navedi knjigo|last=Crawford|first=FH|date=1968|title=Introduction to the science of physics|url=https://archive.org/details/introductiontosc0000fran|location=New York|publisher=Harcourt, Brace & World|page=[https://archive.org/details/introductiontosc0000fran/page/540 540]}}</ref> '''''CHONPS''','' <ref>{{Navedi knjigo|last=Catling|first=DC|date=2013|title=Astrobiology: A very short introduction|url=https://archive.org/details/astrobiologyvery0000catl|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|page=[https://archive.org/details/astrobiologyvery0000catl/page/12 12]}}</ref> '''''vmesne''',''<ref>{{Navedi časopis|last=Vernon|first=RE|date=2020|title=Organising the metals and nonmetals|journal=Foundations of Chemistry|volume=22|pages=217–233|doi=10.1007/s10698-020-09356-6|doi-access=free}}</ref> '''''lahke'''''<ref>{{Navedi časopis|last=Williams|first=RJP|date=1981|title=The Bakerian lecture 1981: Natural section of the chemical elements|journal=Proc. R. Soc. Lond. B|volume=213|pages=213, 361–397|doi=10.1098/rspb.1981.0071}}</ref> ali '''''druge nekovine'''.''<ref>{{Navedi knjigo|editor-last=Gargaud|date=2006|title=Lectures in astrobiology, vol. 1, part 1: The early Earth and other cosmic habitats for life|location=Berlin|publisher=Springer|isbn=3-540-29005-2}}</ref> 

Reaktivnost reaktivnih nekovin je od relativno inertnega ([[Dušik|N]]) do visoko reaktivnega ([[Klor|Cl]], [[Fluor|F]]). Tvorijo kisle in nevtralne ([[Voda|H<sub>2</sub>O]], [[Ogljikov monoksid|CO]], [[Dušikov monoksid|NO]], [[Didušikov oksid|N<sub>2</sub>O]] ) okside.

==== [[Žlahtni plin|Žlahtni plini]] ====
{{Color box|{{element color|noble gas}}}}&nbsp;&nbsp; Nevnetljivi plini brez barve in vonja in imajo zelo nizko kemijsko reaktivnost. Prva spojina žlahtnega plina, približno sestave [[Ksenonski heksafluoroplatinat|XePtF<sub>6</sub>]], je bila narejena šele leta 1962; spojine [[Helij|He]] in [[Neon|Ne]] še niso znane.

==== Druge kategorije ====
V splošni rabi obstaja veliko drugih [[Imena naborov kemičnih elementov|imen za nabore kemijskih elementov]]. Sem spadajo na primer [[Redko-zemeljska kovina|redke-zemeljske kovine]], [[Plemenita kovina|plemenite kovine]] in [[Ognjevarna kovina|ognjevarne kovine]]

=== Skupine ===
{{glavni|Skupina periodnega sistema}}
Skupine ali družine elementov so predstavljene v stolpcih, običajno izražajo jasnejše trende od period. To razlagamo z dejstvom, da imajo elementi v isti skupini enako [[elektronska konfiguracija|konfiguracijo elektronov]] v [[Elektronska lupina#Valenčna lupine|valenčni lupini]], zato so podobno reaktivni, s predvidljivim spreminjanjem lastnosti ob večanju atomskega števila. Izražajo trende v [[atomski polmer|atomskem polmeru]], [[Ionizacijska energija|ionizacijski energiji]] in [[elektronegativnost]]i, kar je posledica dejstva, da so od vrha navzdol z večanjem števila energetskih nivojev valenčni elektroni vedno dlje od jedra, s tem pa se zmanjšujeta ionizacijska energija in elektronegativnost.

Po dogovoru označujemo skupine s številkami od 1 ([[alkalijska kovina|alkalijske kovine]] skrajno levo) do 18 (žlahtni plini skrajno desno). Nekatere imajo trivialna imena, vendar so pri večini skupin taka imena redko v uporabi ali pa jih poimenujemo kar po prvem elementu, npr. »[[skandij]]eva skupina« za [[3. skupina periodnega sistema|3. skupino]].

=== Periode ===
{{glavni|Perioda periodnega sistema}}
Periode predstavljajo vrstice periodnega sistema. Elementi po periodah kažejo trende v atomskem polmeru, ionizacijski energiji, [[Elektronska afiniteta|elektronski afiniteti]] in elektronegativnosti, vendar so ti trendi šibkejši in manj pravilni kot po skupinah. Običajno se z leve proti desni atomski polmer manjša, kar je posledica dejstva, da ima vsak naslednji element dodaten [[proton]] v [[atomsko jedro|jedru]], ki privlači elektrone bližje. To hkrati povečuje elektronsko afiniteto in elektronegativnost.

== Zgodovina ==
[[slika:Mendeleev's 1869 periodic table.png|thumb|220px|Mendelejev sistem elementov iz leta 1869; urejen je s periodami v stolpcih in skupinami v vrsticah (torej obratno kot sodobni)]]
Potreba po urejevanju kemijskih elementov v sistemu se je pokazala, ko so [[znanstvenik]]i ugotovili, da obstajajo določene povezave med lastnostmi različnih elementov. Prvi poskus periodnega sistema je začrtal [[Antoine Lavoisier]] (1743-1794) leta 1789. Potem ko je prevzel in dodelal skoraj sto let staro definicijo kemijskega elementa, ki jo je [[Robert Boyle]] (1627-1691) opisal kot [[snov]], ki je s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na bolj enostavne snovi, je Lavoisier skušal 33 do takrat znanih elementov postaviti v določeno pregledno obliko. Izbral si je štiri kategorije; [[plin]]i, [[nekovina|nekovine]], [[kovina|kovine]] in »zemlje«. V tistem času je bilo znanih premalo elementov, da bi jih res lahko komu uspelo urediti v pregledno obliko. Lavoisier bi svoje delo najverjetneje dokončal, če ga ne bi zaradi političnih razlogov obglavili. Problem poznavanja lastnosti elementov je bil predvsem v tem, da večina elementov v skupini plinov sploh niso bili elementi, ampak [[spojina|spojine]], ki jih še niso uspeli razgraditi na elemente.

Prelom v razumevanju urejenosti elementov je bilo delo [[Stanislao Cannizzaro|Stanislaa Cannizzara]] (1826-1910) iz leta 1858. Dve leti po smrti njegovega rojaka [[Amadeo Avogadro|Amadea Avogadra]] (1776-1856), ki je prvi določil osnovo množini snovi in povezavo z [[atomska masa|atomsko maso]], je postavil osnovo, skupno vsem elementom – [[relativna atomska masa|relativno atomsko maso]].

Prvi, ki je opozoril na ponavljajoče se lastnosti elementov, je bil nemški znanstvenik [[Johann Wolfgang Döbereiner]] (1780-1849). Leta 1829 je ugotovil, da ima [[atom]] [[brom]]a atomsko maso, ki je polovična vrednost vsote mas atomov [[klor]]a in [[jod]]a. To pomeni, da vsoto atomskih mas klora (35,5) in joda (126,9) delimo z 2 in dobimo vrednost 81,2, ki je zelo dober približek relativni atomski masi broma (79,9). Podoben vzorec je našel pri trojicah [[kalcij]], [[stroncij]], [[barij]] in [[žveplo]], [[selen]], [[telur]]. Te skupine je imenoval ''triade''. Po mnenju ostalih znanstvenikov so bile te povezave zgolj naključne. 

Leta 1860 je na prvem mednarodnem kemijskem kongresu, ki je bil organiziran prav zaradi periodnega sistema elementov, Cannizzaro predstavil svojo zamisel o pomembnosti atomskih mas elementov pri izgradnji periodnega sistema. Njegovo delo je temeljilo na Avogadrovi domnevi in [[Gay-Lussacov zakon|Gay-Lussacovem zakonu]] o [[prostornina|prostorninskih]] odnosih pri kemijskih reakcijah v plinastem stanju. Elementi so bili razvrščeni v sistem glede na znane vrednosti atomskih mas. 

Naslednji velik je napravil angleški kemik [[John Newlands]] (1837-1898) leta 1862, saj je predpostavil, da je možno elemente, glede na naraščajočo atomsko maso urediti v sedem stolpcev. Po ureditvi so postale vidne tudi Döberienerjeve triade. Ureditev je imenoval zakon oktav, vendar znanstveniki tudi njegove ideje niso dobro sprejeli. V [[Evropa|Evropi]] je periodni sistem prvi postavil [[Julius Lothar Meyer]] (1830-1895), vendar je leto pred njim [[Rusi|ruski]] [[kemik]] Dimitrij Ivanovič Mendelejev oblikoval zgradbo periodnega sistema, s katero je lahko napovedal manjkajoče, še ne odkrite elemente. Z odkritjem [[žlahtni plin|žlahtnih plinov]] [[John William Strutt Rayleigh|lorda Rayleigha]] (1842-1919) in [[William Ramsay|Williama Ramsayja]] (1852-1916) od leta 1894 naprej je Mendelejev predlagal, naj se doda pred prvo skupino dodatna ničta skupina, ki bi vsebovala te elemente, sistem ostalih pa bi ostal nespremenjen. Tak periodni sistem je ostal v uporabi vse do leta 1930. Kmalu po [[Ernest Rutherford|Rutherfordovem]] (1871-1937) odkritju [[proton]]a leta 1911 in [[Joseph John Thomson|Thomsonovi]] (1856-1940) potrditvi obstoja [[izotop]]ov (obstoj izotopov je prvi predlagal [[Frederick Soddy]], 1877-1956) je [[Henry Moseley]] (1887-1915) izpostavljal do takrat znane elemente [[Rentgenski žarki|rentgenskim žarkom]]. Izpeljal je povezavo med frekvenco sevanja in vrstnim številom. Po preureditvi elementov glede na večanje vrstnega (atomskega) števila in ne atomske mase je bilo tudi nekaj izjem iz periodnega sistema, ki so povzročale težave Mendelejevu, popravljenih. Sodobni periodni sistem je od takrat zgrajen na Moseleyjevem zakonu periodičnosti, ki temelji na vrstnem številu elementov.

Do leta 2012 je bilo odkritih 118 elementov, od tega jih [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo]] (IUPAC), ki skrbi za standarde v kemiji, priznava 114. Zadnja dva potrjena sta bila [[flerovij]] (Fl, 114) in [[livermorij]] (Lv, 116).<ref>{{navedi revijo|last1=Loss|first1=Robert D.|last2=Corish|first2=John|year=2012|title=Names and symbols of the elements with atomic numbers 114 and 116 (IUPAC Recommendations 2012)|volume=84|issue=7|pages=1669–1672|doi=10.1351/PAC-REC-11-12-03|journal=Pure Appl. Chem.}}</ref> Elementi z najvišjimi atomskimi števili so izredno nestabilni, sintetizirajo jih v laboratorijih z visokoenergijskimi reakcijami in dokazujejo na podlagi produktov [[radioaktivnost|radioaktivnega]] razpada. Še nepotrjeni elementi imajo začasna latinizirana imena, npr. [[ununoktij]] (118). V naravi se pojavlja 98 elementov, od tega večina samo v sledeh; nekateri so bili sintetizirani v laboratoriju pred odkritjem v naravi.

=== Različne tabele periodnega sistema ===

==== Dolga tabela oz tabela z  32 stolpci ====
[[Slika:32-column_periodic_table-b.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:32-column_periodic_table-b.png|sličica|Periodna tabela v 32-stolpčni obliki]]
Sodobna tabela periodnega sistema je včasih razširjena svojo dolgo oz. 32-stolpično obliko z  elementi bloka f v njihove naravne poziciji med blokoma s in d, kot je to leta 1905 predlagal [[Alfred Werner]].<ref>{{Navedi časopis|last=Werner|first=Alfred|date=1905|title=Beitrag zum Ausbau des periodischen Systems|url=https://zenodo.org/record/2274703|journal=Berichte der Deutschen Chemischen Gesellschaft|volume=38|pages=914–21|doi=10.1002/cber.190503801163}}</ref> Za razliko od oblike z 18 stolpci ta ureditev ne povzroča "prekinitev v zaporedju naraščajočih atomskih števil".<ref>{{Navedi knjigo|chapter-url=https://books.google.com/books?id=spjcrJ0UjbsC&pg=PA190|last=Scerri|first=Eric|authorlink=Eric Scerri|title=A Tale of 7 Elements|chapter=Element 61{{snd}}Promethium|location=New York|publisher=[[Oxford University Press]] (US)|isbn=978-0-19-539131-2|pages=[https://archive.org/details/taleofseveneleme0000scer/page/175 175–94 &#91;190&#93;]|year=2013|quote=...&nbsp;no interruptions in the sequence of increasing atomic numbers&nbsp;...|url=https://archive.org/details/taleofseveneleme0000scer/page/175}}</ref> Preglednejše je tudi razmerje bloka f do drugih blokov periodnega sistema.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=rysqAAAACAAJ|last=Newell|first=S. B.|title=Chemistry: An introduction|location=Boston|publisher=Little, Brown and Company|page=196|isbn=978-0-316-60455-0|year=1980|accessdate=27 August 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190328013723/https://books.google.com/books?id=rysqAAAACAAJ|archivedate=28 March 2019}}</ref> Kljub tem prednostim  se uredniki oblike z 32 stolpci običajno izogibajo zaradi razmerja  pravokotne oblike v primerjavi z razmerjem strani knjige<ref>{{Navedi časopis|last=Leach|first=M. R.|year=2012|title=Concerning electronegativity as a basic elemental property and why the periodic table is usually represented in its medium form|url=https://www.semanticscholar.org/paper/720904ce47694ca4f8523ae5c10f9da3a2836ddf|journal=Foundations of Chemistry|volume=15|issue=1|pages=13–29|doi=10.1007/s10698-012-9151-3}}</ref> in poznavanja sodobne oblike, kot jo je predstavil Seaborg.<ref name="Thyssen">{{Navedi knjigo|last=Thyssen|first=P.|last2=Binnemans|first2=K.|editor-last=Gschneidner Jr.|editor-first=K. A.|date=2011|title=Accommodation of the Rare Earths in the Periodic Table: A Historical Analysis|work=Handbook on the Physics and Chemistry of Rare Earths|publisher=Elsevier|location=Amsterdam|volume=41|page=76|isbn=978-0-444-53590-0}}</ref>{{clear}}{{Periodic table (32 columns, detailed cells)}}

==Opombe==
{{reflist|group="n"}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
{{Zbirka|Periodic table of elements}}
* [[Predloga:Seznam kemijskih elementov|Seznam kemijskih elementov]]
* [[Razširitev periodnega sistema elementov]]
* [[Alternativni periodni sistemi]]

{{Področja kemije}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Periodni sistem elementov| ]]
[[Kategorija:Klasifikacijski sistemi]]