Ogled vira Ruski Daljni vzhod

[[File:Far Eastern in Russia.svg|upright=1.35|thumb| [[Daljnovzhodno federalno okrožje]] (poudarjeno)]]
[[File:Набережная стадиона им Ленина Хабаровск фото1.JPG|thumb| Na [[Amur]]ju v [[Habarovsk]]u]]
[[File:View from Radionuclide Station RN60 - Flickr - The Official CTBTO Photostream.jpg|thumb| Vulkan Korjakski na Kamčatki]]
'''Ruski Daljni vzhod''' (rusko ''Дальний Восток России'') je regija v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Je najbolj vzhodni del [[Rusija|Rusije]] in azijske celine; in se upravlja kot del [[Daljnovzhodno federalno okrožje|Daljnovzhodnega federalnega okrožja]], ki leži med [[Bajkalsko jezero|Bajkalskim jezerom]] v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]]. Največje mesto v regiji je [[Habarovsk]], sledi mu [[Vladivostok]].

Regija ima kopenske meje z državami: [[Mongolija|Mongolijo]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] in [[Severna Koreja|Severno Korejo]] na jugu, pa tudi morske meje z [[Japonska|Japonsko]] na jugovzhodu in z [[ZDA]] ob [[Beringov preliv|Beringovem prelivu]] na severovzhodu. Čeprav se Ruski Daljni vzhod v tujini pogosto obravnava kot del Sibirije, je bil zgodovinsko kategoriziran ločeno od Sibirije v ruskih regionalnih shemah (in prej v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ko se je imenoval Sovjetski Daljni vzhod).<ref>{{cite journal|last=Mieczowski|first=Z|title=The Soviet Far East: Problem Region of the USSR|volume=41|number=2|jstor=2754796|publisher=University of British Columbia|pages=214-229}}</ref>

== Terminologija ==
V Rusiji regijo običajno imenujejo le ''Daljni vzhod'' (''Dальний Восток''). Kar je v nekaterih drugih jezikih znano kot Daljni vzhod, se običajno imenuje »azijsko-pacifiška regija« (''Aziatsko-тихоокеанский регион'', skrajšano AТР) ali »Vzhodna Azija« (''Восточная Азия''), odvisno od konteksta.

== Geografske značilnosti ==
{{glavni|Geografija Rusije|Sibirija|Kamčatka}}
*[[Krater Bejenčime-Salaatin]] - je udarni krater v Jakutiji na bregu reke Olenjo
*Vulkan [[Ključevska Sopka]] - je [[stratovulkan]], najvišja gora na polotoku [[Kamčatka]] v Rusiji in najvišji aktivni vulkan Evrazije
*[[Kurilsko-kamčatski podmorski jarek]] - je oceanski jarek v severozahodnem Tihem oceanu.
*[[Bajkalsko jezero]]

== Zgodovina ==
=== Ruska širitev ===
{{glavni| Ruska zasedba Sibirije}}
[[File:Vladivostok in the 1900s 05.jpg|thumb|[[Vladivostok]] v zgodnjih 1900-ih]]
Rusi so dosegli pacifiško obalo leta 1647 z ustanovitvijo [[Ohotsk]]a, [[Ruski imperij]] pa je utrdil nadzor nad Ruskim Daljnim vzhodom v 19. stoletju, po priključitvi dela kitajske [[Mandžurija|Mandžurije]] (1858-1860). [[Primorska oblast]] je bila ustanovljena kot ločena upravna delitev Ruskega imperija leta 1856 z upravnim središčem v Habarovsku.

=== Upravna zgodovina ===
V prvi polovici 20. stoletja je obstajalo več entitet z imenom ''Daljni vzhod'', vse s precej različnimi mejami:
* 1920–1922: Daljnovzhodna republika, ki je vključevala Transbajkalsko, Amursko, Primorsko in Kamčatsko oblast ter severni Sahalin;
* 1922–1926: Daljnovzhodna oblast, ki je vključevala Amursko, Zabajkalsko in Kamčatsko gubernijo in druge;
* 1926–1938: Daljnovzhodni okraj, ki je vključeval današnji Primorski in Habarovski okraj.

Do leta 2000 Ruski Daljni vzhod ni imel uradno določenih meja. En sam izraz ''Sibirija in Daljni vzhod'' (''Сибирь и Дальний Восток'') se je pogosto nanašal na ruske regije vzhodno od Urala, ne da bi jasno razlikoval med ''Sibirijo'' in ''Daljnim vzhodom''.
[[File:Annual procession with the Albazin icon.jpg|thumb| Letna procesija z Albazinsko ikono Bogorodice, Judovska avtonomna regija (2013)]]

Leta 2000 so bili [[Federalni subjekti Rusije|ruski federalni subjekti]] združeni v večja [[Federalna okrožja Rusije|federalna okrožja]], od katerih je eno, [[Daljnovzhodno federalno okrožje]], obsegala: [[Amurska oblast]], [[Čukotka|Čukotsko avtonomno okrožje]], [[Judovska avtonomna oblast]], [[Kamčatska oblast]] z avtonomnim okrožjem Korjak, [[Habarovski okraj]], [[Magadanska oblast]], [[Primorski okraj]], Republika Saha ([[Jakutija]]) in [[Sahalinska oblast]]. Novembra 2018 sta bili dodani [[Zabajkalski okraj]] in Republika [[Burjatija]], ki sta bili prej del [[Sibirsko federalno okrožje|Sibirskega federalnega okrožja]].<ref>{{navedi splet |title=Официальный интернет-портал правовой информации |url=http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001201811040002?index=0&rangeSize=1 |access-date=2018-11-04 |website=publication.pravo.gov.ru |archive-date=2022-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220205162518/http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001201811040002?index=0&rangeSize=1 |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 Rusi vse pogosteje uporabljajo izraz ''Daljni vzhod'' za označevanje federalnega okrožja, čeprav se izraz pogosto uporablja tudi bolj ohlapno.

Daljni vzhod, ki ga določajo meje federalnega okrožja, ima površino 6,2 milijona kvadratnih kilometrov - več kot eno tretjino celotne površine Rusije.

=== Rusko-Japonska vojna ===
{{glavni| Rusko-japonska vojna}}
Rusija je v zgodnjih 1900-ih vztrajno iskala toplovodno pristanišče na Tihem oceanu za rusko cesarsko mornarico in za olajšanje pomorske trgovine. Nedavno ustanovljeno pacifiško pristanišče Vladivostok (ustanovljeno leta 1860) je delovalo le v poletni sezoni, Port Arthur (ki ga je Rus od Kitajske zakupil od leta 1896 naprej) v Mandžuriji je lahko obratoval vse leto. Po prvi kitajsko-japonski vojni (1894-1895) in neuspehu pogajanj med Japonsko in carsko vlado leta 1903 se je Japonska odločila za vojno, da bi zaščitila svojo prevlado nad Korejo in sosednjimi ozemlji. Rusija je medtem videla vojno kot sredstvo za odvrnitev svojega prebivalstva od vladne represije in za združevanje domoljubja po več splošnih stavkah. Japonska je 8. februarja 1904 izdala vojno napoved. Vendar je tri ure preden je ruska vlada prejela japonsko vojno izjavo,  cesarska japonska mornarica napadla rusko 1. pacifiško eskadrilo pri Port Arthurju. Osem dni pozneje je Rusija Japonski napovedala vojno.

Vojna se je končala septembra 1905 z japonsko zmago po padcu Port Arthurja in neuspeli ruski invaziji na Japonsko preko Korejskega polotoka in severovzhodne Kitajske; tudi Japonska je grozila z invazijo na Primorsko preko Koreje. Sporni strani sta 5. septembra 1905 podpisali pogodbo iz Portsmoutha in tako Japonska kot Rusija sta se dogovorili za evakuacijo Mandžurije in vrnitev njene suverenosti Kitajski, vendar je Japonska smela zakupiti polotok Liaodong (v katerem sta Port Arthur in Talien), Rusi pa železniški sistem v južni Mandžuriji z dostopom do strateških virov. Japonska je od Rusije dobila tudi južno polovico otoka Sahalin. Leta 1907 je Japonska prisilila Rusijo, da je zaplenila zemljo korejskim naseljencem (ki so tvorili večino prebivalstva Primorske) zaradi strahu pred invazijo na Korejo in pred izrivanjem japonskih čet s strani korejskih gverilcev.

=== Sovjetska era ===
[[File:Ukrainians in Russian regions 1926.jpg|thumb|upright=1.5|Število in delež Ukrajincev v populaciji regij RSFSR (popis 1926)]]
Med letoma 1937 in 1939 je Sovjetska zveza pod [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]] deportirala več kot 200.000 Korejcev v [[Uzbekistan]] in [[Kazahstan]], saj se je bal, da bi Korejci lahko delovali kot vohuni za Japonsko. Številni Korejci so umrli na poti v vlakih za živino zaradi lakote, bolezni ali zmrzali. Sovjetske oblasti so očistile in usmrtile številne voditelje skupnosti; Koryo-saram (ime, ki ga etnični Korejci v postsovjetskih državah uporabljajo za sklicevanje na sebe) naslednjih 15 let ni smel potovati izven Srednje Azije. Korejcem tudi ni bilo dovoljeno uporabljati korejskega jezika in njegova uporaba se je začela izgubljati z vključitvijo narečja Koryo-mar (narečje korejščine, ki ga govorijo Koryo-saram) in uporabo ruščine.

Razvoj številnih oddaljenih lokacij na Sovjetskem Daljnem vzhodu se je v času Stalinove vladavine opiral na delovna taborišča [[gulag]], zlasti v severni polovici regije. Po Stalinovi smrti leta 1953 se je obsežna uporaba prisilnega dela zmanjšala in nadomestili so jo prostovoljci, ki so jih pritegnile razmeroma visoke plače.

==== Sovjetsko–Japonski konflikti ====
{{glavni| Rusko-japonski obmejni konflikt}}
Med japonsko invazijo na Mandžurijo leta 1931 so Sovjeti zasedli otok Bolšoj Ussurijski, otok Jinlong in več sosednjih otočkov, da bi mesto Habarovsk ločili od ozemlja, ki ga nadzoruje morda sovražna sila.<ref> Ljudska republika Kitajska je priznala rusko posest vzhodne polovice teh dežel v dopolnilnem sporazumu med Ljudsko republiko Kitajsko in Rusko federacijo o vzhodnem delu meje med Kitajsko in Rusijo - pogodba iz leta 2004, medtem ko se je zahodna polovica nato vrnila nazaj na Kitajsko.</ref>

Dejansko je Japonska svojo vojaško pozornost usmerila na sovjetska ozemlja. Spopadi med Japonci in Sovjeti so se pogosto dogajali na meji Mandžurije med letoma 1938 in 1945. Prvo soočenje se je zgodilo na Primorskem, bitka pri jezeru Hasan (julij–avgust 1938) je vključevala poskus vojaškega vdora Mandžukua pod japonsko nadzorom na ozemlje zahtevala Sovjetska zveza. Ta vpad je temeljil na prepričanju japonske strani, da si je Sovjetska zveza napačno razlagala razmejitev meje na podlagi Pekinške pogodbe iz leta 1860 med imperialno Rusijo in [[dinastija Čing|mandžursko Kitajsko]]. Primorskemu okraju je vedno grozila japonska invazija kljub dejstvu, da se je večina preostalih spopadov zgodila v Mandžukuu.

Spopadi so se končali tik pred koncem druge svetovne vojne, ko je z vojno oslabljena Japonska našla svoja ozemlja Mančukuo, Mengjiang, Koreja in Južni Sahalin, ki so jih napadle sovjetske in mongolske čete (avgust 1945).

==== Druga svetovna vojna ====
{{glavni| Vojna za Tihi ocean}}
Tako Sovjetska zveza kot Japonska sta Primorski okraj šteli za strateško lokacijo v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in spopadi zaradi ozemlja so bili pogosti. Sovjeti in drugi zavezniki so ga imeli za ključno lokacijo za načrtovano invazijo na Japonsko skozi Korejo; Japonska je nanjo gledala kot na ključno lokacijo za začetek množične invazije na vzhodno Rusijo. Primorski okraj je služil kot pacifiški štab Sovjetske zveze v vojni za načrtovanje invazije zavezniških čet na Korejo, da bi dosegli Japonsko.

Po sovjetski invaziji je ZSSR Kitajski vrnila Mančukuo in Mengjiang; Koreja je bila osvobojena. Sovjetska zveza je zasedla in pripojila tudi [[Kurilsko otočje]] in južni [[Sahalin]]. Načrtovana sovjetska invazija na Japonsko se ni nikoli zgodila.

==== Hladna vojna ====
Med [[Korejska vojna|korejsko vojno]] je Primorski okraj postal kraj izjemne varnostne skrbi za Sovjetsko zvezo.

Vladivostok je postal prizorišče pogovorov o omejitvi strateškega orožja leta 1974. Takrat sta se Sovjetska zveza in ZDA odločili za količinske omejitve različnih sistemov jedrskega orožja in prepovedali gradnjo novih kopenskih lansirnih raket ICBM. Vladivostok in druga mesta na Primorskem so postala zaprta mesta zaradi oporišč sovjetske [[Tihooceanska flota|pacifiške flote]].

Včasih so se zgodili vpadi ameriških izvidniških letal z Aljaske. Zaskrbljenost sovjetske vojske je leta 1983 povzročila zloglasni incident, ko je sovjetski [[lovsko letalo|lovec]] v bližini otoka [[Moneron]] sestrelil potniško letalo, ki je opravljalo let 007 Korean Air Linesa iz [[Anchorage]]a v [[Seul]].

=== Ruska federacija ===
Maja 2016 je predsednik Vladimir Putin predlagal »Zakon o daljnovzhodnem hektarju«<ref>{{navedi splet |last1=Ministry for the Development of the Russian Far East |title=Far Eastern Hectare |url=https://eng.minvr.ru/activity/razvitie-msp-i-konkurentsii/dalnevostochnyy-gektar/ |accessdate=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210424013606/https://eng.minvr.ru/activity/razvitie-msp-i-konkurentsii/dalnevostochnyy-gektar/ |archive-date=2021-04-24 |url-status=dead}}</ref> s katerim je dal 1 hektar brezplačne zemlje na Ruskem Daljnem vzhodu ruskim državljanom in tujim državljanom, če bi tam živeli pet let.<ref name="inquisitrforgetcanada">{{navedi novice|last=Palmer|first=Coburn|title=Forget Canada, Russia Offers Political Asylum To Americans If Trump Wins Presidency|url=http://www.inquisitr.com/3072413/canada-russia-offers-political-asylum-americans-donald-trump-presidency/|accessdate=May 9, 2016|website=Inquisitr|date=May 7, 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/business-37307893|title=Russian free land: A brilliant bureaucratic nightmare?|first=Marie|last=Keyworth|date=30 September 2016|website=BBC}}</ref>

== Demografija ==
=== Prebivalstvo ===
[[File:RIAN archive 370051 Students celebrating St.Tatyana's Day, or Russian Students Day.jpg|thumb| Študentje v Vladivostoku praznujejo dan svete Tatjane ali dan ruskih študentov (2009)]]
[[File:Population of the Russian Far East, 1990-2015.png|thumb|upright=1.4| Graf, ki prikazuje spremembo prebivalstva na ruskem Daljnem vzhodu]]
Po popisu iz leta 2010 je Daljnovzhodno federalno okrožje imelo 6.293.129 prebivalcev. Največ ga je koncentrirano v južnih delih. Glede na obsežno ozemlje Ruskega Daljnega vzhoda je 6,3 milijona ljudi nekaj manj kot ena oseba na kvadratni kilometer, zaradi česar je to eno najbolj redko poseljenih območij na svetu. Prebivalstvo od razpada Sovjetske zveze hitro upada (še bolj kot v Rusiji nasploh), v zadnjih petnajstih letih pa se je zmanjšalo za 14 %. Ruska vlada je razpravljala o vrsti programov ponovne poselitve, da bi preprečila napovedani padec na 4,5 milijona ljudi do leta 2015, v upanju, da bo pritegnila zlasti preostalo rusko prebivalstvo bližnje tujine, a se je sčasoma dogovorila o programu za preselitev ukrajinskih ilegalnih priseljencev.

Etnični Rusi in Ukrajinci predstavljajo večino prebivalstva.

=== Mesta ===
75% prebivalcev živi v mestih. Največja mesta so:
[[File:Vladivostok. Zolotoy Rog Bay DSC01337 2300.jpg|thumb|Vladivostok leta 2015]]

*[[Vladivostok]]
*[[Habarovsk]]
*[[Ulan-Ude]]
*[[Čita, Zabajkalski okraj|Čita]]
*[[Komsomolsk-na-Amurju]]
*[[Blagoveščensk]]
*[[Jakutsk]]
*[[Petropavlovsk-Kamčatski]]
*[[Južno-Sahalinsk]]
*[[Nahodka]]
*[[Usurijsk]]

=== Program za preselitev Ukrajincev ===
Leta 2016 je bil odobren program, ki naj bi na Daljni vzhod preselil vsaj 500.000 Ukrajincev. To je vključevalo dajanje brezplačne zemlje za privabljanje prostovoljnih priseljencev iz Ukrajine in naselitev beguncev iz vzhodne Ukrajine.

=== Tradicionalne etnične skupine ===
Prvotne skupine prebivalstva Ruskega Daljnega vzhoda so (razvrščene po jezikovnih skupinah):
* Mongolsko: Burjati
* Turško: Saha
* Eskimsko-aleutski: Aleuti, sibirski jupiki (juiti)
* Čukotsko-Kamčatsko: [[Čukči]], [[Korjaki]], Alutori, Kereki, Itelmeni
* Tunguski: [[Evenki]], Eveni, Nanai, Oročs, Ul'č, Udegej, Orok, Manču
* Izolirani: Korejci, Jukaghiri, Nivhi, Ainu

== Promet ==
[[File:Метеор-236 на Лене.JPG|thumb|Promet na reki Leni (2004)]]
Regija ni bila povezana z ostalo Rusijo prek domačih cest, dokler ni bila leta 2010 dokončana cesta M58.

Edinstveno za Rusijo je, da ima večina avtomobilov volan na desni strani (73 % vseh avtomobilov v regiji),<ref name="rhdcars">{{navedi novice |title=В России посчитали всех "праворуких" |work=auto.vesti.ru |url=http://auto.vesti.ru/news/show/news_id/672782/ccl_id/23/ |access-date=24 April 2017}}</ref> čeprav promet teče po desni strani ceste.

Železnice so bolje razvite. [[Transsibirska železnica]] in [[Bajkalsko-Amurska magistrala]] (od leta 1984) zagotavljata povezavo s Sibirijo (in preostalo državo). Glavna proga Amur–Jakutsk je namenjena povezovanju mesta Jakutsk z ruskim železniškim omrežjem. Potniški vlaki se povezujejo z Nižnim Bestjakhom od leta 2013.

Tako kot v bližnji Sibiriji je tudi za številna oddaljena območja letalo glavni način prevoza v/iz civilizacije, vendar je infrastruktura pogosto slaba.

Pomorski promet je pomemben tudi za dostavo zalog na kraje na (ali blizu) pacifiške in arktične obale.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Literatura==
* Beer, Daniel. ''The house of the dead: Siberian exile under the tsars'' (Vintage, 2017).
* Bobrick, Benson/ ''East of the Sun: the Epic Conquest and Tragic History of Siberia'', (NY: Poseidon Press, 1992) 
* Forsyth, James. ''History of the Peoples of Siberia'', (Cambridge: University Press 1992)
* Glebov, Sergei. "Center, Periphery, and Diversity in the Late Imperial Far East: New Historiography of a Russian Region." Ab Imperio 2019.3 (2019): 265–278.
* Hartley, Janet M. ''Siberia, A History of the People,'' (New Haven: Yale University Press 2014) 
* Haywood, A.J. ''Siberia: A Cultural History'', (Oxford UP, 2010)
* Monahan, Erika. ''The merchants of Siberia: Trade in early modern Eurasia'' (Cornell UP, 2016).
* Naumov, Igor. ''History of Siberia'', (London: Routledge, 2006)
* Reid, Anna. ''The Shaman's Coat: A Native History of Siberia'', (NY: Walker & Comp., 2002)
* Stolberg. Eva-Maria  (ed.), ''Siberian Saga: a History of Russia's Wild We
* Vajda (ed.),  Edward J.''Languages and Prehistory of Central Siberia'', (Philadelphia: John Benjamins, 2004)
* Wood, Alan. ''The History of Siberia'', (London: Rutledge, 1991)
* Wood, Alan.   ''Russian Far East 1581 -1991'', (London:  Bloomsbury Academic, 2011)

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Russian Far East}}
{{Wikivoyage}}
* [http://frontiers.loc.gov/ Meeting of Frontiers: Siberia, Alaska, and the American West] (includes materials on Russian Far East)
* [https://web.archive.org/web/20021201123037/http://wgeo.ru/russia/okr_dalnvost.shtml Дальневосточный федеральный округ at WGEO]

{{Države in ozemlja Vzhodne Azije}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Geografija Rusije]]
[[Kategorija:Zgodovina Rusije]]
[[Kategorija:Sibirija]]
[[Kategorija:Zgodovinske regije]]