Visoška kronika
| Avtor | Ivan Tavčar |
|---|---|
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Žanr | zgodovinski roman |
| Založnik | Ljubljanski zvon |
Datum izida | 1919 |
| Št. strani | 663 |
Visoška kronika je zgodovinski roman, delo Ivana Tavčarja, ki je prvič izšel leta 1919 v 12 delih v Ljubljanskem zvonu. Tavčar je roman napisal na podlagi raziskovanj prejšnjih lastnikov njegove kmetije Visoko v Poljanski dolini. Sprva je načrtoval, da bo to trilogija, toda zaradi smrti je dokončal le prvi del.
Visoška kronika je izšla leta 1919, ko so bili pisatelji tega obdobja že večidel pokojni. Ta roman je torej zadnje veliko delo obdobja med romantiko in realizmom. Na snov in dogajalni prostor je vplivalo dejstvo, da je pisatelj kupil posestvo na Visokem, ki je bilo prej posestvo Khallanovih. Tam je našel zapiske in družinsko kroniko, ki so jih zapustili prejšnji gospodarji. Khallanovi so na tem posestvu gospodarili več kot dvesto let. Življenje te družine in ostalih gorenjskih kmetov in meščanov opisuje Tavčar v romanu. Delo je mojstrsko pisano v starinskem slogu kronik in dokazuje neusahljivo umetniško silo in domišljijo pisatelja. Na pisanje se je dobro pripravil – natančno je preučil potek zgodovine, čarovniške sodbe in čas protireformacije ter v zgodbo vključil tudi prvo svetovno vojno in njene posledice na takratno prebivalstvo.
Povzetek
Roman je postavljen v 17. stoletju na Visokem. Kroniko piše najstarejši sin visoškega gospodarja Polikarpa, odsluženi vojak Izidor. Zgrajena je iz dveh zgodb – prva je analitična in pripoveduje o preteklosti gospodarja Polikarpa. Bil je vojak v tridesetletni vojni, plenil je in ropal, zaradi denarja je ubil vojaškega tovariša Schwarzkoblerja. Z naropanim bogastvom se je vrnil domov in kupil od škofjeloškega škofa dve posesti. Vsa dolina ga je poznala kot uglednega in premožnega kmeta, on sam pa je bil v sebi razkrojen. Težila ga je vest zaradi zločina in preganjal ga je strah pred mrtvim Schwarzkoblerjem, ki je obljubil, da pride ponj. Ta Polikarpova preteklost vpliva tudi na razvoj in potek druge – sintetične – zgodbe.
Ta govori o Izidorju Khallanu. Oče mu je naložil svoje breme: poiskati mora Schwarzkoblerjevo družino in se omožiti z njegovo hčerjo, če bo le hotela. V nasprotnem primeru naj ji izroči polovico imetja. Schwarzkoblerjeva hči, Agata, sprejme povabilo na Visoko, vendar njej ni toliko do poroke, kot da misliti Izidorju. Zgodbo popestri še sodni čarovniški proces, zaradi lažne obtožbe zavrnjenega in užaljenega snubca, brata prvotne Izidorjeve izbranke Margarete Wulfingove. Ko pa Agata po procesu za soproga raje izbere Izidorjevega brata, Jurija, se Izidor odloči oditi služiti vojsko, posestvo pa prepiše na brata. Ko se vrne, se navsezadnje le omoži z Margareto, ki mu je bila vselej zvesta, ter z njo dobi sina(Georgius Postumus).
Zunanje povezave
