Anton Lavrin
| Anton Lavrin | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 21. januar 1789 Vipava, Habsburška monarhija |
| Smrt | 12. junij 1869 Milano, Italija |
| Narodnost |  slovenska |
| Državljanstvo |  Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | diplomat |
| Poznan po | egiptolog |
Vitez Anton plemeniti Lavrin, slovenski diplomat in egiptolog,* 21. januar 1789, Vipava, Habsburška monarhija, † 12. junij 1869, Milano, Italija.
Življenje
Anton Lavrin se je rodil 21. januarja 1879 v Vipavi v premožni družini. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, v Ljubljani je študiral teologijo in na Dunaju kasneje pravo, iz prava je 1816 tudi diplomiral. Po diplomi se je zaposlil na Ministrstvo za trgovino. Zaradi znanja jezikov, posebno italijanščine, je leta 1822 postal konzularni upravnik v Palermu, Neaplju in Mesini. Leta 1828 je postal avstrijski generalni konzul v Palermu.
Leta 1834 pa je postal avstrijski generalni konzul v Egiptu, v Aleksandriji. V Egiptu je leta 1841 spretno posredoval v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem, zato je dobil odlikovanje turškega sultana, avstrijski cesar Ferdinand I. pa mu je podelil Red železne krone 3.razreda ter viteški naslov. Med svojim službovanjem v Egiptu je pomagal in kristjanom, ki so živeli v Jeruzalemu, kamor je Lavrin pogosto potoval. Zaradi tega mu papež Gregor XVI. podelil naslov Dignitarius terrae sanctae (Dostojanstvenik Svete Dežele) . Pomagal je tudi slovenskemu misionarju in raziskovalcu Ignaciju Knobleharju pri njegovem delu.
Lavrin je bil pomemben amaterski zbiralec in poznavalec staroegipčanskih spomenikov. Goriško-rimska kulturna dediščina je Lavrina zanimala že prej, po prihodu v Egipt je njegovo zbirateljsko strast pritegnila predvsem egipčanska kultura in lotil se je raziskovanj. Položaj konzula mu je po eni strani olajšal dostop do najdišč, po drugi strani pa so ga službene dolžnosti zadrževale, da ni posvetil več časa izkopavanjem. Tako se je povezal z Jusufom Massaro, ki je bil zelo cenjen trgovec s starinami.
Lavrin je poslal dunajski Akademiji znanosti leta 1849 in 1850 dve poročili. V prvem je opisal svoje potovanje v Memfis. Tu si je ogledal najdišče, kjer je plačal izkopavanja in si ogledal dve izropani grobnici. Poročal je tudi o mitreju iz rimskih časov in o grobnici svetih bikov Apisov v Akri. V drugem poročilu je opisal trgovanje s starinami. Staroegipčanske spomenike je zbiral v svoji vili v Aleksandriji. Velik del zbirke je poslal nadvojvodu Maksimiljanu za njegov grad Miramare pri Trstu. Po njegovi smrti so jih prepeljali v muzej na Dunaj.
Tudi tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani je poslal okoli 200 staroegiptovskih predmetov, med njimi 1846 leseno krsto z mumijo egipčanskega svečenika Isahta , ki jo danes hrani Narodni muzej v Ljubljani. Pisal je tudi poročila o egiptovskih spomenikih in tako postal član arheoloških institutov v Rimu in Atenah ter častni član Muzejskega društva v Ljubljani.
To, da se je zanimal za staroegipčanske starine dokazuje tudi njegov grb. Na njem ima namreč tri egipčanske sfinge in dve oljčni vejici. Prijateljeval je z angleškim konzulom in polkovnikom Vysom. Skupaj sta si ogledala raziskave Keopsove piramide in na piramidi odkrili tudi Lavrinov podpis ( v navadi je bilo, da si se podpisal na spomenik, ki si ga obiskal ).
V rodno Vipavo je pripeljal dva egipčanska sarkofaga, ki so ju odkrili v grobnici egipčanske dinastije v Gizi. Sarkofaga sta iz časa okoli leta 2450 pr. n. št. V sarkofagih so pokopani njegovi starši Jernej in Jožefa ,ter njegov mladoletni sin Albert.
Leta 1849 je bil odpoklican iz Egipta in premeščen v Bukarešto. Nato je leta 1854 postal ministrski svetnik na Dunaju, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1858. Zaradi slabega zdravja se je preselil v Milano, kjer je umrl 12. junija 1869 in bil tam tudi pokopan.
Viri
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992
- Egyptian Sarcophagi of Vipava
- Anton Lavrin
- Pomembne osebnosti
- Egipčanska sarkofaga