Tervel

Tervel
Bolgarski cesar
Slika:Tervel.jpg Pečat cesarja Tervela
Vladanje	700–721
Predhodnik	Asparuh
Naslednik	Kormesij
Rojstvo	datum neznan
Smrt	721
Rodbina	Klan Dulo

Tervel (bolgarsko: Тервел [Tervel]), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8. stoletja. Leta 705 je kot prvi tujec v zgodovini Bizantinskega cesarstva dobil naslov kaisarja. Verjetno je bil kristjan, tako kot njegov ded kan Kubrat. Ko je Tervelova vojska med obleganjem Konstantinopla leta 718 strla Arabce, so ga sodobniki imenovali Rešitelj Evrope. Datum rojstva in smrti nista poznana.

Imenik bolgarskih kanov trdi, da je bil Tervel iz klana Dulo in da je vladal 21 let. Po kronologiji, ki so jo razvili v Moskvi, bi Tervel lahko vladal od leta 695 do 715. Druge kronologiije njegovo vladanje umeščajo v obdobje 701-718 ali 700-721 in jih ni mogoče uskladiti s pričevanjem Imenika. Trditve iz Imenika in nekaj kasnejših izročil kažejo, da je bil Tervel sin in naslednik svojega predhodnika Asparuha, ki je najbrž umrl v bitki s Hazari.

Zavezništvo z Justinijanom II.

Tervel je v bizantinskih virih prvič omenjen leta 704, ko se je zbližal z odstavljenim in izgnanim bizantinskim cesarjem Justinijanom II.. Justinijan je dobil njegovo podporo v poskusu ponovnega vzpona na oblast, v zameno pa mu je ponudil prijateljstvo, darila in hčerko Anastazijo za ženo. Z vojsko 15.000 Tervelovih konjenikov je leta 705 nepričakovano vdrl v Konstantinopel in ponovno vzpostavil svojo oblast. Cesarja Leontija in Tiberija III., ki sta ga vrgla s prestola, in številne njune privržence je dal usmrtiti. Tervela je bogato obdaril in mu podelil naslov kaisarja, s čemer je postal drugi kaisar v zgodovini Bizantinskega cesarstva in prvi tuji vladar s tem naslovom. Poleg naslova je dobil tudi ozemeljske koncesije v Zagori v severovzhodni Trakiji. Ali se je resnično poročil z Justinijanovo hčerko Anastazijo, ni znano.

Bolgarija med vladanjem cesarja Tervela; na karti je označena razširitev ozemlja leta 705

Samo tri leta kasneje, ko je Justinijan utrdil svojo oblast, je prekršil dogovor in sprožil vojaške operacije za ponovno osvojitev ozemelj, ki jih je prepustl Tervelu. Tervel je Bizantince prestregel in jih leta 708 v bitki pri Anhialu v bližini sedanjega Pomorja porazil.

Leta 711 je Justinijan zaradi obsežnega upora v Mali Aziji ponovno iskal Tervelovo pomoč, vendar je dobil samo skromno vojsko 3.000 mož. Uporniški cesar Filipik Bardan je Justinijana ujel in usmrtil, njegovim bolgarskim zaveznikom pa je dovolil umik v domovino. Tervel je izkoristil nerede v Bizantinskem cesarstvu in leta 712 napadel in oropal Trakijo skoraj do samega Konstantinopla.

Po kronoloških podatkih iz Imenika je Tervel umrl verjetno leta 715. Podatek se ne ujema s trditvijo bizantinskega kronista Teofana Spovednika, ki trdi, da je Tervel leta 718 ali 719 sodeloval v poskusu odstavljenega cesarja Anastazija II., da ponovno pride na oblast. Če je Tervel res živel tako dolgo, bi moral kot bolgarski vladar leta 716 s Teodozijem III. podpisati sporazum, ki je urejal vprašanje letnega davka, ki so ga Bizantinci plačevali Bolgarom, ozemeljske koncesije v Trakiji, trgovinske sporazume in ravnanje s političnimi begunci. Teofan omenja, da je bil podpisnik sporazuma Kormesios, ki bi lahko bil Tervelov naslednik Kormesij. Kronist je dogodke leta 718 ali 719 pripisal Tervelu verjetno zato, ker je bil Tervel zadnji vladar, ki ga je poznal, in ker njegovi viri niso vsebovali nobenih imen, enako kot v njegovih zapisih o obleganju Konstantinopla. Druga teorija trdi, da je Kermesija podpisal pogodbo kot Tervelov pooblaščenec.

Večina raziskovalcev se strinja, da je bil slavni kamniti relief Madarski konjenik izklesan v Tervelovem obdobju v spomin na zmage Bolgarov nad Bizantinci, v čast Tervelovemu očetu Asparuhu in slavo bolgarske države.