Fantazijska pripoved

Fantazijska pripoved je izraz za literarno, navadno prozno besedilo, ki temelji na zamišljanju pojavov izven neposredno dojete stvarnosti. Fantazija je žanr fikcije, ki običajno vsebuje čarobne in nadnaravne pojave kot osnovni element teme pripovedovanja. Fantazijska pripoved se loči od znanstvene fantastike, a kljub temu se med sabo prekrivata.

Značilnosti

Fantastičnost se pojavi vedno, ko pride do napetosti med realnim in irealnim svetom. Pojavi se na meji med znanim in neznanim, na točki, kjer se oba spojita. Dogajanje se lahko odvija na različnih ravneh. Poteka lahko na dveh enakomernih ravneh, fantastični in realni, pri tem pa je dogajanje na ravni fantastičnega logično urejeno. Dogajanje se lahko odvija v navidezno realnem okolju ali pa izključno v fantastičnem okolju. Nemški teoretik Helmut Müller je opisal tri različice fantazijskih pripovedi. V prvo skupino spadajo tiste, v katerih realni in fantastični svet obstajata drug ob drugem, okvir za fantastično jedro pa je pogosto realna vsakdanjost. V drugo skupino uvršča pripovedi, ki se v celoti dogajajo v realnem svetu, v njem pa nastopajo nenavadne osebe ali predmeti s fantastičnimi lastnostmi ali sposobnostmi. V tretjo skupino uvršča pripovedi, v katerih se dogajanje v celoti odvija v fantastičnem svetu, v njem pa vladajo specifične zakonitosti. Miran Hladnik uvršča dela znanstvene fantastike in fantazije med trivialno literaturo.

Zgodovina

Žanr fantazijske pripovedi je star manj kot dva stoletja, a njegove korenine segajo daleč v zgodovino. Elementi nadnaravnega in fantastičnega so bili prisotni že od začetka pripovedništva in pisanja literature. Začetek fantazijske pripovedi predstavlja delo Ep o Gigamešu, kamor spadajo tudi ostali prvi zapisani dokumenti, s katerimi je možno opredeliti fantazijo kot podvrsto najbolj priljubljene literature. Med najstarejša dela fantazijske pripovedi spadajo tudi Odiseja, Beowulf, Tisoč in ena noč in Božanska komedija. Ta fantastična literarna dela se ponašajo s pogumnimi junaki, smrtonosnimi pošastmi in skrivnostmi starodavnih kraljestev. Zgodovina fantazije in zgodovina literature se tako nedvomno med seboj močno povezujeta. Zgodovina sodobne fantazijske literature se začenja s škotskim pisateljem Georgeom MacDonaldom in njegovima romanoma The Princess and the goblin in Phantastes. Slednji velja za prvi fantazijski roman, napisan za odrasle. Drug pomemben pisatelj tega časa je bil William Morris s številnimi romani, med drugim z The well at the world's end. Fantazijska dela za mlade so bila bolj sprejemljiva kakor za odrasle. pisatelji, ki so imeli željo pisati fantazijska dela za mlade, so morali svoja dela prilagajati. Pomembna prelomnica v fantazijski literaturi štejemo delo Alica v čudežni deželi iz leta 1865. Začetki sodobne fantazijske pripovedi sodijo v 18. stoletje, skupaj z naraščajočo popularnostjo popotniških zgodb. Prva fikcijsko fantazijska revija je bila ustvarjena leta 1923, imenovala se je Weird tales, z njej podobnimi revijami je fantazijska pripoved postajala vedno bolj priljubljena.Žanr fantazije je resnično zaživel šele konec 19. oziroma v začetku 20. stoletja. Priljubljenost fantazijske proze je močno narasla v 21. stoletju s pisateljico J. K. Rowling in njeno zbirko knjig Harry Potter.

Mediji

Fantazija je priljubljena zvrst, ki je našla svoj prostor v številnih medijih. Od leta 1960 dalje je rastoči segment v fantazijski žanr sprejel fantazijo v obliki filmov, televizijskih programov, grafičnih romanov, videoiger, glasbe in slikarstva.

Subkultura

Strokovnjaki, kot so avtorji, uredniki, založniki in umetniki, se vsako leto zberejo na konvenciji svetovne fantazije (World Fantasy Convention). Na tej konvenciji se podeljujejo nagrade (The World Fantasy Awards). Prva konvencija je bila organizirana leta 1975, in od takrat dalje se organizirajo vsako leto, vedno v drugem mestu. Obstaja tudi veliko drugih konvencij fantazije, kot so Florida's FX Show in MegaCon, ki poskrbijo za oboževalce fantazije.

Slovenski avtorji

Glej tudi

Viri

Tina Furlan, Elementi znanstvene fantastike v slovenski mladinski literaturi. Ljubljana, 1998. (COBISS)