Pisemski roman
Pisemski roman ali roman v pismih je roman v obliki pisem, ki jih piše ena ali več izmišljenih oseb. Vsebujejo lahko tudi vložne zgodbe v obliki izsekov iz dnevnikov, časopisov ipd. V novejšem času je za to obliko romana pogosta uporaba dokumentov v elektornski obliki (elektronska pošta, deli besedil iz blogov).
Pisma zgodbi omogočajo večjo verjetnost, ker posnemajo delovanje v resničnem življenju. Taka oblika romana omogoča večje možnosti odkrivanja čustev, bolj poglobljeno sledenje notranjega doživljanja glavnih likov. V nekaterih delih je zaslediti posredovanje filozofskih, propagandnih in moralnih mišljenj.
Vrste pisemskega romana
Pisemski romani se pojavljajo v treh različnih oblikah:
- monologni - pisma, ki jih piše samo ena oseba
- dialogni - pisma, ki si jih med seboj izmenjujeta dve osebi
- roman, kjer pisma pišejo tri osebe ali več
Zgodovinski razvoj
Za nastanek pisemskega romana sta v literarni vedni uveljavljeni dve teoriji. Prva trdi, da žanr izvira iz romanov, v katerih so se pojavljala vstavljena pisma. Druga teorija zagovarja, da je nastanek te oblike romana povezan z zborniki pisem in poezije. Prvo delo je roman Prison of Love (Diego de San Pedro, 1485), kjer vstavljena pisma že prevzamejo pripoved.
V antiki, natančneje v dobi helenizma in pozne antične književnosti, je epistola pomenila izmišljeno pismo slavne osebnosti (npr. Aleksandra Velikega, pojavljala pa so se tudi pisma, ki so kazala notranjo povezanost (npr. Alkifronova Pisma na Heteri). V rimski književnosti je imela epistola dve glavni funkciji: prva je bila izpostavljanje lastnega mnenja in pogleda na moralna in filozofska vprašanja (Horacijeve Epistole), druga pa je bila namenjena razvijanju romantičnih in sentimentalnih tem, največ ljubezenskih (Ovid, Heroide).V srednjem veku je poudarek na razvoju druge tradicije, v času renesanse pa oživi tudi prva. V 17. stoletju se obe tradiciji začneta uporabljati na načine, ki ju približajo epskim oblikam: pisemski roman daje živost didaktičnim in komičnim zgodbam, primeren je za odkrivanje skrivnosti ženskega srca (Aphra Behn,Love-Letters Between a Nobleman and His Sister) in daje občutek povezanosti v kronikah. V 18. stoletju se pisemski roman začne uporabljati za izražanje družbene kritike in v namene filozofskih razprav. Oblika pisemskega romana, kot ga poznamo danes, se pojavi z delom Samuela Richardsona, Pamela, leta 1740. V novejši književnosti je pisemskih romanov vse manj, nadomestil ga je psihološki roman.
Dela
- Aphra Behn, Love-Letters Between a Nobleman and His Sister (1684)
- Samuel Richardson, Pamela (1740) in Clarissa (1749)
- Charles de Secondat, baron de Montesquieu, Lettres persanes (1721)
- Jean-Jacques Rousseau, Julie, ou la nouvelle Héloïse (1761)
- Pierre Choderlos de Laclos, Les Liaisons dangereuses (1782)
- Johann Wolfgang von Goethe, Trpljenje mladega Wertherja (1774)
- Friedrich Hölderlin, Hyperion
- Frances Brooke, The history of Emily Montague (1769)
- Henry Fielding, Shamela (1741)
- Honoré de Balzac, Letters of Two Brides
- Mary Shelley, Frankenstein (1818)
- Bram Stoker, Dracula (1897)
Novejša dela
- Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Bedni Ljudje (1846)
- Anne Brontë, The Tenant of Wildfell Hall (1848)
- Wilkie Collins, The Moonstone (1868) in The Woman in White
- Juan Valera, Pepita Jimenez (1874)
- Juan Webster, Daddy-Long-Legs (1912)
- Katherine Taylor, Adress Unkonwn (1938)
- Bram Stoker, Dracula (1987)
- C. S. Lewis, The Screwtape Letters (1942) in Letters to Malcom: Chiefly on Prayer (1964)
- Theodore Sturgeon, Some of Your Blood (1961)
- Saul Bellow, Herzog (1964)
- Lawrence Sanders, Tha Anderson Types (1969, 1970)
- Stephen King, Carrie (1974)
- Bob Randall, The Fan (1977)
- John Barth, Letters (1979)
- Alice Walker, The Colour Purple (1982)
- Ronald Munson, Fan Mail (1994)
- Helen Fielding, Bridget jone's Diary (1996)
- Stephen Chbosky, The Perks of Being a Wallflower (1999)
- Meg Cabot, The Boy Next Door (2002)
Glej tudi
Viri
Epistolarni roman, Rečnik književnih termina, 1985. (COBISS)