Pojdi na vsebino

Pisemski roman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pisemski roman ali roman v pismih je roman v obliki pisem, ki jih piše ena ali več izmišljenih oseb. Vsebujejo lahko tudi vložne zgodbe v obliki izsekov iz dnevnikov, časopisov ipd. V novejšem času je za to obliko romana pogosta uporaba dokumentov v elektornski obliki (elektronska pošta, deli besedil iz blogov).

Pisma zgodbi omogočajo večjo verjetnost, ker posnemajo delovanje v resničnem življenju. Taka oblika romana omogoča večje možnosti odkrivanja čustev, bolj poglobljeno sledenje notranjega doživljanja glavnih likov. V nekaterih delih je zaslediti posredovanje filozofskih, propagandnih in moralnih mišljenj.

Vrste pisemskega romana

Pisemski romani se pojavljajo v treh različnih oblikah:

  • monologni - pisma, ki jih piše samo ena oseba
  • dialogni - pisma, ki si jih med seboj izmenjujeta dve osebi
  • roman, kjer pisma pišejo tri osebe ali več

Zgodovinski razvoj

Za nastanek pisemskega romana sta v literarni vedni uveljavljeni dve teoriji. Prva trdi, da žanr izvira iz romanov, v katerih so se pojavljala vstavljena pisma. Druga teorija zagovarja, da je nastanek te oblike romana povezan z zborniki pisem in poezije. Prvo delo je roman Prison of Love (Diego de San Pedro, 1485), kjer vstavljena pisma že prevzamejo pripoved.

V antiki, natančneje v dobi helenizma in pozne antične književnosti, je epistola pomenila izmišljeno pismo slavne osebnosti (npr. Aleksandra Velikega, pojavljala pa so se tudi pisma, ki so kazala notranjo povezanost (npr. Alkifronova Pisma na Heteri). V rimski književnosti je imela epistola dve glavni funkciji: prva je bila izpostavljanje lastnega mnenja in pogleda na moralna in filozofska vprašanja (Horacijeve Epistole), druga pa je bila namenjena razvijanju romantičnih in sentimentalnih tem, največ ljubezenskih (Ovid, Heroide).V srednjem veku je poudarek na razvoju druge tradicije, v času renesanse pa oživi tudi prva. V 17. stoletju se obe tradiciji začneta uporabljati na načine, ki ju približajo epskim oblikam: pisemski roman daje živost didaktičnim in komičnim zgodbam, primeren je za odkrivanje skrivnosti ženskega srca (Aphra Behn,Love-Letters Between a Nobleman and His Sister) in daje občutek povezanosti v kronikah. V 18. stoletju se pisemski roman začne uporabljati za izražanje družbene kritike in v namene filozofskih razprav. Oblika pisemskega romana, kot ga poznamo danes, se pojavi z delom Samuela Richardsona, Pamela, leta 1740. V novejši književnosti je pisemskih romanov vse manj, nadomestil ga je psihološki roman.

Dela

Novejša dela

Glej tudi

Epistolary novel

Roman

Viri

Epistolarni roman, Rečnik književnih termina, 1985. (COBISS)