Šentjakobski most
Šentjakobski most je eden izmed mostov v Ljubljani, ki prečka Ljubljanico.
Most povezuje Zoisovo cesto in Breg na zahodnem bregu ter Karlovško cesto in Grudnovo nabrežje na vzhodnem bregu.
Zgodovina
Prvotni most na tem mestu je bil postavljen leta 1824. Leseni most je nastal zato, da bi razbremenil prometa Stari trg in olajšal prehod preko Ljubljanice, ki so mu za potrebe pristana na Bregu pomagali tudi z brodom. Lesena konstrukcija, kot tudi plohi po katerih se je vozilo, so bili bolj provizorični.
Šele v vojnem letu 1915 so most, potreben tudi za vojaške namene, dogradili kot prvi armirano-betonski most v obdonavski monarhiji.
Zaradi vse večje obremenitve s tovornim prometom so se v prvem desetletju 20. stoletja odločili zamenjati z železobetonskim. Tehnično dokumentacijo za most je izdelal Alojz Král, medtem ko je most oblikovno zasnoval arhitekt Alfred Keller.[1] Arhitekt Alfred Keller je oblikoval tudi betonsko korito s stopnišči, zamiki in koriti za zelenje ter hodniki v nivoju med ulico in reko.
Novi most je bil odprt leta 1915.[2]
Dr. Damjan Prelovšek, umetnostni zgodovinar, je most označil kot "masivno neobidermajersko arhitektonsko govorico Dunaja ob koncu secesijskega obdobja."
Šentjakobski most ima obojestranske pločnike, tri avtomobilske pasove, nima pa kolesarskih stez.
Viri in opombe
Zunanje povezave
- Plecnikovi mostovi preko Ljubljanice
- Kolman_Bizjak_Mikoš_Kregar_Stanje vodotokov v Mestni občini
- Ljubljanski mostovi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja
- Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici XIX. stoletja
Glej tudi
.svg?lang=sl){kind=small}