Dvorec Slatna

dvorec Slatna
dvorec Slatna
	nekdanji dvorec Slatna
Lega	Šmartno pri Litiji; Občina Šmartno pri Litiji
Koordinati	46°2′44.02″N 14°51′10.01″E / 46.0455611°N 14.8527806°E
Nepremična kulturna dediščina
	Uradno ime: Šmartno pri Litiji - Razvaline gradu Slatna
evid. št.	20065
	Geografska lega: dvorec Slatna, Slovenija

Dvorec Slatna (nemško Slatenegg) je stal pri Šmartnem pri Litiji, na mestu prazgodovinske naselbine in je danes skromna razvalina.

Arhitektura

V 14. stoletju je na tem kraju stal stolpast dvor plemiške rodbine Slattenegkov. Verjetno v začetku 17. stoletja so poslopje prezidali v dvorec Slatna.

Zgodovina

V 16. stoletju so bili lastniki plemeniti Peltzhoferji, Wazenbergi, Scharffenecki in Graffenwegerji. Leta 1692 je Slatno kupil baron Jurij Krištof Ott pl. Ottenheimb in jo še istega leta odstopil baronici Mariji Izabeli Wernegkh. Po njeni smrti je dve leti pozneje gospoščino podedoval njen sin, grof Ernest Barbo-Wachsenstein in v lasti te rodbine je ostala Slatna do leta 1753, ko jo je dobila baronica Notburga Gusič, roj. Barbo. Gusiči so gospoščino prodali Matiji Pehaniju leta 1845, ki pa ni bil dolgo lastnik. Leta 1855 je posest kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Posest je ostala v lasti njegovih dedičev do konca druge svetovne vojne ter je bila uničena zaradi gradnje ceste po njej.

Sklici

↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 20065«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Viri

Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.

Glej tudi

Zunanje povezave

»Dvorci v Sloveniji: Slatna«. Slosi.info.

[1] »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 20065«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

[1]