Karakum
| Karakum (Garagum) | |
| Kara-Kum, Gara-Gum | |
| Puščava | |
 Satelitski posnetek Karakuma,
avtor: NASA World Wind | |
| Države |  Turkmenistan,  Uzbekistan
|
|---|---|
| Velikost | 350.000 km2 |
| Biom | Puščava |
Karakum, tudi Kara-Kum ali Gara-Gum (turkmensko Garagum), je puščava v Centralni Aziji. Ime je turškega izvora in pomeni Črni pesek in se nanaša na temno zemljo pod plastjo peska, ki pokriva večino puščave.[1] Puščava meri 350.000 km² in zavzema približno 70 % površine Turkmenistana.
Puščava je redko naseljena, saj ima samo enega prebivalca na 6,5 km². Redke so tudi padavine, ki se gibljejo od 70 do 150 mm na leto.[2]
Geografski položaj
[uredi | uredi kodo]Puščava Karakum leži vzhodno od Kaspijskega jezera, južno od Aralskega jezera in jugozahodno od Amu Darje in puščave Kizil Kum. S krčenjem Aralskega jezera se je na jezerskem dnu pojavila puščava Aralski Karakum, ki ima trenutno površino približno 40.000 km². Višina Aralskega jezera je v zgodovini stalno nihala, sedanji znatni padec višine pa je povzročila gradnja velikih namakalnih sistemov v regiji. Višina Severnega Aralskega jezera trenutno raste, Južnega pa pada, kar povzroča širjenje puščave.
Pesek Aralskega Karakuma je slan, sestavljen iz fino dispergiranih evaporitov in alkalnih mineralnih depozitov, izpranih iz namakanih polj. Vetrovi, ki pihajo v smeri vzhod-zahod nosijo puščavski prah vse do Antarktike, Grenlandije, Rusije in Norveške.
Geologija
[uredi | uredi kodo]V puščavi Karakum je goreč plinski krater Darvaza – Vrata pekla. V regiji so znatne zaloge nafte in naravnega plina.
Hidrologija
[uredi | uredi kodo]Na jugu se v puščavo izlivata reki Murgab in Tedžen/Hari, ki izvirata na jugu v gorovju Hindukuš. Obe reki sta vir vode za namakanje polj.
Puščavo prečka namakalni kanal Karakum, drugi največji na svetu, po katerem voda iz Amu Darje priteka v južne dele puščave.[1] Gradnja kanala se je začela leta 1954 in končala leta 1958.[1] Kanal je dolg 1.375 km. Po njem steče 13-20 km³ vode letno.[1] Voda, ki nenačrtovano izteka iz kanala, tvori ob njem jezera, ki dvigujejo nivo talne vode in povečujejo slanost zemlje.
Arheologija
[uredi | uredi kodo]Na zahodu Karakumu je pogorje Uli (Visoki) Balkan, v katerem so arheologi odkrili človeške ostanke iz kamene dobe.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Oazi Mari in Tedžen sta znani po pridelavi bombaža.
Transport
[uredi | uredi kodo]Puščavo prečka Transkaspijska železniška proga.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Scheffel, Richard L.; Wernet, Susan J. (1980). Reader's Digest natural wonders of the world. Reader's Digest Association, Pleasantville, N.Y. ISBN 0-89577-087-3.
- ↑ Karakum Desert - Britannica Online Encyclopedia. www.britannica.com. Pridobljeno 22. februarja 2008.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
