Pojdi na vsebino

Papaverin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 17:53, 16. julij 2024 od Botopol (pogovor | prispevki) (izogib preusmeritvi predloge)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Papaverin
Klinični podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabeperoralno, intravensko, intramuskularno, rektalno,[5] v brecilo penisa
Oznaka ATC
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost80 %[3]
Vezava na beljakovine~ 90 %
Presnovajetrna[3]
Razpolovni čas1,5–2 uri[3]
Izločanjeskozi ledvice[3]
Identifikatorji
  • 1-(3,4-dimetoksibenzil)-6,7-dimetoksiizokinolin
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.361 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC20H21NO4
Mol. masa339,385 g/mol[1]

Papaverin [1] je alkaloid opija, ki se uporablja za zdravljenje spazma v visceralnih organih (krčev v drobovnih organih), vazospazma (še posebno tistega, ki vključuje srce in možgane), in včasih za zdravljenje erektilne disfunkcije.[3] Čeprav se nahaja v vrtnem maku, se od analgetičnih alkaloidov opija (opiatov) razlikuje tako v strukturi kot v farmakološkem delovanju. V letu 1979 je svetovalni odbor FDA ocenil študije papaverina in sklenil, da je premalo objektivnih podatkov, ki podpirajo terapevtsko uporabo. Kljub temu, da je odbor podal priporočilo o umiku papaverina, je ta ostal na trgu.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Papaverin je odobren za zdravljenje spazmov gastrointestinalnega trakta, žolčnih kanalov in sečevoda ter kot cerebralni in koronarni vazodilator[3] v subarahnoidni krvavitvi (v kombinaciji z balonsko angioplastiko)[6] in v kirurgiji koronarnega arterijskega obvoda.[7] Papaverin se lahko uporablja tudi kot relaksant gladkih mišic v mikrokirurgiji, pri čemer se daje neposredno v krvne žile.

Prav tako se pogosto uporablja za krioprezervacijo krvnih žil, skupaj z glikozaminoglikani in beljakovinskimi suspenzijami.[2][3] Pri krioprezervaciji ima vlogo vazodilatorja, kadar se uporablja skupaj z verapamilom, fentolaminom, nifedipinom, tolazolinom ali nitroprusidom.[4][5]

Raziskave kažejo, da je papaverin rastni dejavnik, ki sodeluje v ekspanziji tkiva.[6]

Papaverin je prav tako prisoten v kombinacijah soli opijskih alkaloidov, kot so omnopon, pantopon, papaveretum in drugih, skupaj z morfinom, kodeinom, v nekaterih primerih z noskapinom. Prav tako je prisoten v ostalih kombinacijah v podobnih deležih, kot ga najdemo v opiju, ali pa so deleži prirejeni za določeno uporabo.

Mehanizem delovanja

[uredi | uredi kodo]

Mehanizem delovanja v in vivo še ni povsem pojasnjen. Zagotovo je, da zavira encim fosfodiesterazo, kar povzroča dvig ravni cikličnega AMP. Prav tako lahko vpliva na mitohondrijsko celično dihanje.

Dokazano je bilo tudi, da je papaverin selektivni zaviralec podtipa fosfodiestraze PDE10A, ki ga najdemo predvsem v striatnem korpusu možganov. Ob kronični aplikaciji papaverina miškam so le-te kazale motorične in kongitivne motnje ter povečano anksioznost. V nasprotju s tem lahko papaverin povzroči tudi antipsihotični učinek.[7][8]

Stranski učinki

[uredi | uredi kodo]

Pogosti neželeni učinki zdravljenja s papaverinom vključujejo polimorfično ventrikularno tahikardijo, zaprtje, motnje sulfobromoftaleinskega testa[8] (uporablja se za določanje jetrnih funkcij), povečane vrednosti transaminaze in alkalne fosfataze, zaspanost ter vrtoglavico.[3]

Redki neželeni stranski učinki vključujejo hiperhidrozo (pretirano potenje), kožni izpuščaj, arterijsko hipotenzijo (nizek krvni tlak), tahikardijo, izgubo apetita, zlatenico, eozinofilijo, trombocitopenijo, hepatitis, glavobole, preobčutljivostne reakcije, kronični hepatitis[3] in paradoksalno poslabšanje cerebralnega vazospazma.[9]

Pripravki in blagovne znamke

[uredi | uredi kodo]

Papaverin je na voljo kot konjugat hidroklorida, piridoksalfosfata, adenilata in teprosilata.[10] Prav tako je bil nekoč na voljo kot sol hidrobromida, kamsilata, kromsilata, nikotinata in fenilglikolata. Hidrokloridna sol je na voljo za intramuskularno, intravenozno, rektalno in peroralno uporabo.[5] Teprosilat se uporablja v intravenenskih, intramuskularnih ali peroralnih pripravkih.[11] Piridoksalfosfatno sol lahko uporabljamo peroralno,[12], prav tako kot adenilatno.[13]

Piridoksal fosfat se prodaja pod imenom Albatran,[14] adenilat kot Dicertan,[15] in hidrokloridna sol kot Artegodan (v Nemčiji), Cardioverina (v državah razen Evrope ter ZDA), Dispamil (v državah razen Evrope ter ZDA), Opdensit (v Nemčiji), Panergon (v Nemčiji), Paverina Houde (V Italiji, Belgiji), Pavacap (v ZDA), Pavadyl (v ZDA), Papaverin-Hamelin (v Nemčiji), Paveron (v Nemčiji), Spasmo-Nit (v Nemčiji),[5] Cardiospan, Papaversan, Cepaverin, Cerespan, Drapavel, Forpaven, Papalease, Pavatest, Paverolan, Therapav (v Franciji[16]), Vasospan, Cerebid, Delapav, Dilaves, Durapav, Dynovas, Optenyl, Pameion, Papacon, Pavabid, Pavacen, Pavakey, Pavased, Pavnell, Alapav, Myobid, Vasal, Pamelon, Pavadel, Pavagen, Ro-Papav, Vaso-Pav, Papanerin-hcl, Qua bid, Papital T.R., Paptial T.R., Pap-Kaps-150.[17].

Na Madžarskem se papaverin in homatropinijev metilbromid uporabljata kot zdravili za izpiranje žolča (npr: Neo-Bilagit Arhivirano 2015-01-23 na Wayback Machine.).

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Papaverine - EverydayHealth.com
  2. ↑ E. Müller-Schweinitzer and P. Ellis: "Sucrose promotes the functional activity of blood vessels after cryopreservation in DMSO-containing fetal calf serum". Naunyn-Schmiedeberg's Archives of Pharmacology, Volume 345, Number 5 / May, 1992
  3. ↑ Muller-Schweinitzer E, Hasse J, Swoboda L. : "Cryopreservation of human bronchi.". J Asthma. 1993;30(6):451-7. Links
  4. ↑ Brockbank KG.: "Effects of the medecine upon vein function in vivo". Cryobiology. 1994 Feb;31(1):71-81
  5. ↑ Joseph S. Giglia, Jeremy D. Ollerenshaw, Patti E. Dawson, Kirby S. Black, William M. Abbott: "Cryopreservation Prevents Arterial Allograft Dilation ". Annals of Vascular Surgery Volume 16, Number 6 / December, 2002
  6. ↑ Tang Y; Luan J; Zhang X (2004). »Accelerating tissue expansion by application of topical papaverine cream«. Plast. Reconstr. Surg. 114 (5): 1166–9. doi:10.1097/01.PRS.0000135854.48570.76. PMID 15457029.
  7. ↑ Siuciak JA, Chapin DS, Harms JF, Lebel LA, McCarthy SA, Chambers L, Shrikhande A, Wong S, Menniti FS, Schmidt CJ. Inhibition of the striatum-enriched phosphodiesterase PDE10A: a novel approach to the treatment of psychosis. Neuropharmacology. 2006 Aug;51(2):386-96. PMID 16780899
  8. ↑ Hebb AL, Robertson HA, Denovan-Wright EM. Phosphodiesterase 10A inhibition is associated with locomotor and cognitive deficits and increased anxiety in mice. European Neuropsychopharmacology. 2008 May;18(5):339-63. PMID 17913473
  1. a b c »SID 544606 -- PubChem Substance Summary«. Pridobljeno 25. septembra 2005. National Center for Biotechnology Information.
  2. a »Papaverine Material Safety Data Sheet«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2008. Pridobljeno 25. septembra 2005.
  3. a b c d e f g h »PAPAVERINE«. Molécule(s) de base: PAPAVERINE. Biam. 2000. Pridobljeno 25. septembra 2005. (French)
  4. a »Who should not take papaverine?«. papaverine Consumer Drug Information. Cerner Multum, Inc. 2004. Pridobljeno 26. septembra 2005.
  5. a b c »PAPAVERINE CHLORHYDRATE«. Molécule(s) de base: PAPAVERINE. Biam. 1999. Pridobljeno 25. septembra 2005. (French)
  6. a Liu, James K.; Couldwell, William T (2005). »Intra-arterial papaverine infusions for the treatment of cerebral vasospasm induced by aneurysmal subarachnoid hemorrhage«. Neurocritical Care. 2 (2): 124–32. doi:10.1385/NCC:2:2:124. PMID 16159054. Fulltext options List of Library Holdings
  7. a Takeuchi K; Sakamoto S; Nagayoshi Y; Nishizawa H; Matsubara J (2004). »Reactivity of the human internal thoracic artery to vasodilators in coronary artery bypass grafting«. European Journal of Cardio-Thoracic Surgery. 26 (5): 956–9. doi:10.1016/j.ejcts.2004.07.047. PMID 15519189. Fulltext options List of Library Holdings
  8. a »SID 149219 -- PubChem Substance Summary«. Pridobljeno 26. septembra 2005. National Center for Biotechnology Information.
  9. a Clyde BL; Firlik AD; Kaufmann AM; Spearman MP; Yonas H (1996). »Paradoxical aggravation of vasospasm with papaverine infusion following aneurysmal subarachnoid hemorrhage. Case report«. Journal of Neurosurgery. 84 (4): 690–5. PubMed
  10. a »Molécule de base: PAPAVERINE«. Pridobljeno 26. septembra 2005. Biam.
  11. a »PAPAVERINE TEPROSILATE«. Molécule(s) de base: PAPAVERINE. Biam. 1999. Pridobljeno 26. septembra 2005. (French)
  12. a »PAPAVERINE CODECARBOXYLATE«. Molécule(s) de base: PAPAVERINE. Biam. 1998. Pridobljeno 26. septembra 2005. (French)
  13. a »PAPAVERINE ADENYLATE«. Molécule(s) de base: PAPAVERINE. Biam. 1998. Pridobljeno 26. septembra 2005. (French)
  14. a »SID 660773 PubChem Substance Summary«. Pridobljeno 25. septembra 2005. National Center for Biotechnology Information.
  15. a »SID 660767 -- PubChem Substance Summary«. Pridobljeno 25. septembra 2005. National Center for Biotechnology Information.
  16. a »THERAPAV (PRODUIT PUR) - Détail«. Pridobljeno 26. septembra 2005. CSST - Service du répertoire toxicologique. (French)
  17. a »SID 660767 -- PubChem Substance Summary - Depositor-Supplied Synonyms: All«. Pridobljeno 26. septembra 2005. National Center for Biotechnology Information.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Papaverin&oldid=6248003«