Pojdi na vsebino

Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj

Umetnostnozgodovinski muzej
Kunsthistorisches Museum
Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj se nahaja v Avstrija
Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj
Lokacija: Avstrija
Ustanovitev1871–1891
LokacijaMaria Theresien Platz Dunaj, Avstrija
Koordinate48°12′13″N 16°21′42″E / 48.2037°N 16.3618°E / 48.2037; 16.3618
TipUmetniški muzej
Obiskovalci1.745.070 (2019)[1]
DirektorSabine Haag (since 2009)
ArhitektKarl Hasenauer, Gottfried Semper
Spletna stranwww.khm.at
Notranjost
Belvederska Madona (Rafael), Raffael Santi
Babilonski stolp, Pieter Brueghel
Poletje, Giuseppe Arcimboldo, 1563
Infanta Margarita Teresa v modri obleki, Velázquez
Kipi na stopnišču

Umetnostnozgodovinski muzej (Kunsthistorisches Museum), ki ga pogosto imenujejo tudi Muzej likovnih umetnosti) je muzej na Dunaju v Avstriji. Je v razkošni palačni stavbi na Ringstraße, okronani z osmerokotno kupolo. Izraz Kunsthistorisches Museum velja tako za institucijo kot za glavno stavbo. Je največji umetniški muzej v državi in eden najpomembnejših muzejev na svetu.

Odprl ga je okoli leta 1891 hkrati z Naravoslovnim muzejem na Dunaju (Naturhistorisches Museum Wien) cesar Franc Jožef I.[2] Oba muzeja imata podobno zunanjost in stojita eden nasproti drugega čez Maria-Theresien-Platz. Obe stavbi sta bili zgrajeni med letoma 1871 in 1891 po načrtih, ki sta jih pripravila Gottfried Semper in baron Karl von Hasenauer. Cesar je naročil izgradnjo dveh muzejev na dunajskem Ringu (Ringstraße), da bi našel primerno zavetišče za mogočno umetniško zbirko Habsburžanov in omogočil dostop širši javnosti. Stavbi sta pravokotne oblike, na vrhu imata kupolo, visoko 60 metrov. Fasada je bila zgrajena iz peščenjaka. Notranjost muzejev je razkošno okrašena z marmorjem, štukaturnimi okraski, pozlačenimi listi in slikami. Stopnišče Kunsthistorisches Museuma je opremljeno s slikami Gustava Klimta, Ernsta Klimta, Franza Matscha, Hansa Makarta in Mihályja Munkácsyja.[3]

Zbirke

[uredi | uredi kodo]

Galerija slik

[uredi | uredi kodo]

Osnovne zbirke muzeja so Habsburžanov, zlasti zbirke portretov in oklepov Ferdinanda Tirolskega, zbirke cesarja Rudolfa II. (katerega največji del je raztresen) in zbirke slik nadvojvode Leopolda Wilhelma, od katerih so bile njegove italijanske slike prvič dokumentirane v gledališču Theatrum Pictorium.

Pomembna dela v galeriji slik so:

Zbirke:

  • Egipčanska in bližnjevzhodna zbirka
  • Zbirka grških in rimskih starin
  • Zbirka kiparskih in dekorativnih umetnosti
  • Omara za kovance
  • Knjižnica

Hofburg

[uredi | uredi kodo]
  • Muzej Efeza
  • Zbirka starodavnih glasbenih inštrumentov
  • Zbirka orožja in oklepov
  • Arhiv
  • posvetna in cerkvena zakladnica (v Schweizerhofu)

Druge

[uredi | uredi kodo]
  • Muzej kočij in dvornih uniform (v palači Schönbrunn)
  • Zbirke gradu Ambras (v Innsbrucku)
  • Avstrijski gledališki muzej v Palais Lobkowitz

Pridruženi so tudi:

  • Muzej etnologije v Neue Burg (podružnica leta 2001);
  • Lipicanski muzej v mestu Stallburg

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Eden najpomembnejših predmetov muzeja, skulptura Cellinijeva solnica, Benvenuta Cellinija, je bila ukradena 11. maja 2003 in vrnjena 21. januarja 2006 v škatli, pokopani v gozdu blizu mesta Zwettl v Avstriji. Prikazali so jo v epizodi Muzejske skrivnosti na History Channel. To je bila največja umetniška tatvina v avstrijski zgodovini.[4]

Muzej je predmet dokumentarnega filma Johannes Holzhausena Veliki muzej (2014), ki je bil posnet v obdobju dveh let do ponovnega odprtja na novo prenovljenih in razširjenih sob Kunstkammer leta 2013.

Od oktobra 2018 do januarja 2019 je bila prikazana največja razstava del Pieterja Bruegela starejšega na svetu z naslovom Bruegel - Enkrat v življenju.[5]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. [https://www.derstandard.de/story/2000113948737/bundesmuseen-2019-rekord-mit-6-93-millionen-besuchern
  2. The Office Of The High Chamberlain (31. december 1906). Guide to the Treasury of the Imperial House of Austria. Vienna, Austria: A. Holzhausen. str. 12.
  3. Gustav Klimt and Egyptian Art. Paintings in the staircase of the Kunsthistorisches Museum. by Ernst Czerny.
  4. »Police find stolen £36m figurine«. BBC News. 22. januar 2006. Pridobljeno 16. septembra 2013.
  5. »The Best of Bruegel – Only in Vienna«. www.khm.at (v angleščini). Pridobljeno 6. decembra 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]