Knez

Za druge pomene glej Knez (razločitev).

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Etimologija

Beseda knez, ki se je v sloveščini uveljavila v 16. stoletju, izhaja iz starocerkvenoslovanske besede къnędzь 'knez', hrvaško knêz, rusko князь 'knez', češko kněz 'duhovnik', praslovanska beseda *къnęgь je izposojena iz pragermanske besede *kuningaz 'kralj, vodja plemena'. Pragermanska beseda je s pripono *-inga-/-unga-, ki je označevala izvor ali pripadnost, izpeljana iz pragermanskega korena *kunja- '(plemeniti) rod' in je prvotno nekako pomenila 'plemenitaš, človek iz rodu'.^[1]^[2]

Zgodovinski pregled

Izvirno so s knezom označevali vodjo plemena. Kasneje z razvojem fevdalizma je postal naziv za vladarja države (княжество (knjažestvo) - kneževina), na primer Kijevska Rusija. Pomen se je skozi zgodovino spreminjal.

Knez je splošnoslovansko poimenovanje in je po prevladujočem mnenju nastalo iz gotske besede kuniggs, ki je pomenila 'kralj'. V staroslovenski dobi je bil položaj kneza deden v enem rodu, znotraj njega pa verjetno volilen. Po vključitvi v Zahodno cesarstvo (845) je karantanske kneze verjetno sprva postavljal kralj, od konca 11. stol ali začetku 12. stol. pa je postal položaj deden, ustoličenje pa obred za prenos oblasti. Medtem ko je poimenovanje knez prvotno ustrezalo latinski besedi dux (vojvoda), je pozneje prešlo na novega pokrajinskega predstojnika (mejnega) grofa ali na grofa sploh; na to kažejo tudi krajevna imena, npr.: Grafenbrunn (Knežak). Po oblikovanju dežel je njihov vladar veljal za deželnega kneza. Poimenovanje knez pa je od konca srednjega veka lahko pomenilo visokega plemiča cerkvenega (knezoškof) ali svetnega stanu kot npr. od srede 17. stol. knezi Auersperg. Če je bil knez osebno podrejen cesarju, je bil neposredni državni knez (Celjski grofje od 1436).^[3] Razlikujemo starejši in mlajši državni knežji stan; zadnji je nastal med vladavino Staufovcev, leta 1231 prvič imenovanih kot 'deželni gospodje' (domini terrae). V zlati buli (1356) so bili volilni knezi potrjeni kot posebna skupina znotraj knezov, s posebnimi pravicami.^[4]

Sklici

↑ Snoj, M. (2003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Modrijan.
↑ Duden »Etymologie«: Herkunftswörterbuch der deutschen Sprache. 2., völlig neu bearb. u. erw. Aufl./von Günther Drosdowski. Mannheim; Wien; Zürich: Dudenverl., 1989 (Der Duden; Bd. 7).
↑ Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga
↑ Veliki splošni leksikon (2006). Knjiga 9. Ljubljana:DZS.

Viri

Glej tudi

Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Snoj, M. (2003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Modrijan.

[2] Duden »Etymologie«: Herkunftswörterbuch der deutschen Sprache. 2., völlig neu bearb. u. erw. Aufl./von Günther Drosdowski. Mannheim; Wien; Zürich: Dudenverl., 1989 (Der Duden; Bd. 7).

[3] Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga

[4] Veliki splošni leksikon (2006). Knjiga 9. Ljubljana:DZS.

[1]

[2]

[3]

[4]