Čika
| Čika | |
|---|---|
 Čikin molitvenik iz leta 1066 | |
| Rojstvo | 11. stoletje |
| Smrt | 1095 |
| Poklic | redovnica |
Čika (latinsko Chicca), hrvaška redovnica, * prva polovica 11. stoletja, Zadar, † po letu 1095, Zadar, Hrvaška.
Čika je bila hrvaška benediktinska redovnica, ustanoviteljica benediktinskega samostana cerkve sv. Marije v Zadru. Znana je tudi po molitveniku, znanem kot Čikin časoslov, najstarejši molitvenik za osebno uporabo v Evropi.[1][2]
Življenje
[uredi | uredi kodo]Genealogija Čike kot opatinje je znana. Čika je v ustanovni listini samostana sv. Marije iz 1066. navedla, da je ona hči Dujma in Vekenege, vnukinija priorja Madija, in žena Andrije, papeškega sina. Napisala je tudi, da ima hčerki Domnani in Vekenego.[3]
Bila je članica plemiške patricijske družine Madi. Po smrti svojega moža leta 1066 je v Zadru s pomočjo svoje družine ustanovila samostan sv. Marije. Kralj Peter Krešimir IV. je o njej govoril kot o svoji sestri (soror mea), ko je dal samostan pod kraljevo zaščito, čeprav to zgodovinsko ni dokazano.[4]
Je mati Vekenega.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Josip Bratulić i Stjepan Damjanović, Hrvatska pisana kultura, 1. svezak, 8. - 17. stoljeće, str. 54, ISBN 953-96657-3-6
- ↑ »"Časoslov opatice Čike" prva rukopisna knjiga nastala u Hrvatskoj - Vijesti - Index.hr«. index.hr. Pridobljeno 28. avgusta 2015.
- ↑ CD I, p. 101. Ego Cicca, filia Doimi et vekenege, nepotis Madii prioris, uxor Andree, filii Pape, post interfectionem mariti cum duabus remanenes filiabus in uiduitate videlicet Domnanna et Vekenega...
- ↑ Stipišić, J. i M. Šamšalović, ur. Codex Diplomaticus Regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae, sv. 1. Zagreb: Izdavački zavod Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 1967., p. 102. (Dalje: CD I)