Pojdi na vsebino

Župnija Višnja Gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Župnija Višnja Gora
Župnijska cerkev sv. Tilna
Župnijska cerkev sv. Tilna
Država Slovenija
SedežŽabjek 10,
1294 Višnja Gora
Župnijska cerkevCerkev sv. Tilna, Višnja Gora
Posvetitevsveti Tilen
Veroizpovedrimskokatoliška
Uprava
DekanijaGrosuplje
NaddekanatIV.
NadškofijaLjubljana
MetropolijaLjubljana
Vodstvo
NadškofStanislav Zore
ŽupnikSlavko Judež
Drugo
Znani župljaniJanez Cigler,
Janez Čandek,
Josip Dostal,
Pavel Knobl,
Baltazar Radlič,
Janko Skerbinc,
Franc Ksaver Tauffer,
Simon Zupan
Splet
Uradna stranzupnija-visnja-gora.rkc.si

Župnija Višnja Gora je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Grosuplje Nadškofije Ljubljana.

Zgodovinski razvoj

[uredi | uredi kodo]

Ozemlje današnje župnije Višnja Gora se prvič omenja kot vikariat Šentviške pražupnije leta 1389, ko je bil vikariat skupaj z župnijo Šentvid inkorpiriran Stiškemu samostanu. Vikariatska cerkev, ki je bila posvećena Lavretanski Materi Božji, se prvič omenja 1450. Že leta 1478 pa je sedež vikariata omenjen pri sedanji župnijski cerkvi sv. Tilna. Točnega podatka kdaj je vikariat postal samostojna župnija ni znano, vendar pa se župnika omenja že leta 1522.

Na področju župnije Višnja Gora je poleg današnje župnijske cerkve sv. Tilna, bilo prisotno še enajst cerkva, od katerih jih je danes še osem. Prva je bila že omenjena cerkev Lavretanske Matere Božje, ki je stala v Starem trgu pri Višnji Gori in je zatem, ko je izgubila sedež vikariata, ostala pokopališka cerkev. Opuščena je bila proti koncu 18. stoletja, v času jožefinskih reform, ko so ji podrli prezbiterij, ladjo pa so prezidali v ''Brodnikov'' hlev.

O drugi podružnični cerkvi sv. Lenarta, ki je ni več med podružnicami Višnjanjske fare, imamo še nekoliko manj podatkov. Sama cerkev sv. Lenarta se prvič omenja 1461 in je verjetno stala jugovzhodno od Starega Trga na griču, kjer se potok Trsteniščiča izliva v Višnjico. Ker cerkev patrocinija sv. Lenarta (oziroma tudi patrocinij sv. Notrburge), ni obsegala nobene hiše, so jo v 18. stoletju opustili in za njo ni ostalo nobenih sledi.

Kot zadnja cerkev, ki ne sodi več pod župnijo Višnja Gora pa je cerkev sv. Antona Padovanskega v Veliki Loki. Cerkev je bila zgrajena in posvečena leta 1940, danes pa omenjena cerkev spada pod župnijo Žalna.

Cerkve

[uredi | uredi kodo]
# Fotografija Cerkev Kraj
1.
Cerkev sv. Tilna (župnijska) Višnja Gora
2.
Cerkev sv. Ane Višnja Gora
3. Cerkev Žalostne Matere Božje Dedni Dol
4.
Cerkev sv. Jakoba Velika Dobrava
5.
Cerkev sv. Magdalene Kriška vas
6.
Cerkev sv. Martina Zgornja Draga
7.
Cerkev sv. Ožbolta Leskovec
8.
Cerkev sv. Lenarta Nova vas
9. Cerkev sv. Jurija Sela pri Višnji Gori

Osebnosti

[uredi | uredi kodo]

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Farne spominske plošče

[uredi | uredi kodo]

V župniji so postavljene Farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi, ki so padli nasilne smrti na domobranski strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah 98 imen[1].

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995
  • Benedik, Metod, in Franc Trunkelj. 2012. Mati mngih cerkva. Ljubljana: Družina. (COBISS)
  • Groznik, Pavel. 2008. V Višnjo Goro : druga knjiga. Višnja Gora: Krajevna skupnost. (COBISS)
  • Groznik, Pavel. 1998. V Višnjo Goro. Višnja Gora: Krajevna skupnost. (COBISS)
  • Mikuž, Stane. 1978. Umetnostnozgodovinska topografija grosupeljske krajine. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo. (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]