Pojdi na vsebino

100 Hekata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
100 Hekate
Odkritje
OdkriteljJ. C. Watson
Datum odkritja11. julij 1868[1]
Oznake
1955 QA
asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha: 26. november 2005 (JD 2453700,5)
Odsončje539,149 Gm (3,604 a.e.)
Prisončje386,502 Gm (2,584 a.e.)
462,825 Gm (3,094 a.e.)
Izsrednost0,165
1987,636 d (5,44 let)
16,82 km/s
76,006°
Naklon tira6,430°
127,343°
185,908°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti89 km[2]
Masa~1.0 ×1018 kg (ocena)
Srednja gostota
~2,7 g/cm³ (ocena)[3]
~0,033 m/s² (ocena)
~0,054 km/s (ocena)
0,5555 d [3]
Albedo0,192 [1]
Temperatura~154 K
maks: 238K (-35° C)
Spektralni tip
S
7,67

100 Hekata (mednarodno ime 100 Hekate, starogrško starogrško Ἑκάτη: Hekáte) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu. Kroži na istem prostoru kot družina Higeja, vendar ni povezan z njo. Njegov albedo 0,1922 je prevelik in asteroid je drugega spektralnega tipa da bi bil član temne ogljikove družine Higeja.

Odkritje

[uredi | uredi kodo]

Hekato je odkril 11. julija 1868 James Craig Watson v Ann Arborju, Michigan.[1] To je bil njegov četrti po vrsti odkriti asteroid in do tedaj stoti v Osončju. Ime je dobil po Hekati, boginji čarovništva in podzemlja v grški mitologiji, vendar obeležuje tudi stoti odkriti asteroid, saj je hekaton v grščini 100.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Asteroid Hekata obkroži Sonce v 5,43 letih. Njegov tir ima izsrednost 0,1658, nagnjen pa je za 6,4321° proti ekliptiki. Njegov premer je 88,66 km, okrog svoje osi pa se zavrti v 13,333 urah [4].

Okultacije

[uredi | uredi kodo]

Okultacijo Hekate z zvezdo so opazovali 14. julija 2003 z Nove Zelandije.

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Podatki o odkritjih asteroidov« (v angleščini). Pridobljeno 16. novembra 2008.
  2. »IRAS Minor Planet Survey«. Arhivirano iz spletišča dne 11. decembra 2005. Pridobljeno 14. septembra 2022.
  3. Parametri asteroidove svetlobne krivulje
  4. »Podatki pri JPL« (v angleščini). Pridobljeno 16. novembra 2008.
  1. PDS lightcurve data (angleško)
  2. G. A. Krasinsky idr (2002). »Hidden Mass in the Asteroid Belt«. Icarus. Zv. 158. str. 98.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]