100 Hekata
Odkritje | |
---|---|
Odkritelj | J. C. Watson |
Datum odkritja | 11. julij 1868[1] |
Oznake | |
1955 QA | |
asteroidni pas | |
Značilnosti tira | |
Epoha: 26. november 2005 (JD 2453700,5) | |
Odsončje | 539,149 Gm (3,604 a.e.) |
Prisončje | 386,502 Gm (2,584 a.e.) |
462,825 Gm (3,094 a.e.) | |
Izsrednost | 0,165 |
1987,636 d (5,44 let) | |
Povp. tirna hitrost | 16,82 km/s |
76,006° | |
Naklon tira | 6,430° |
127,343° | |
185,908° | |
Fizikalne značilnosti | |
Razsežnosti | 89 km[2] |
Masa | ~1.0 ×1018 kg (ocena) |
Srednja gostota | ~2,7 g/cm³ (ocena)[3] |
~0,033 m/s² (ocena) | |
~0,054 km/s (ocena) | |
0,5555 d [3] | |
Albedo | 0,192 [1] |
Temperatura | ~154 K maks: 238K (-35° C) |
Spektralni tip | S |
7,67 | |
100 Hekata (mednarodno ime 100 Hekate, starogrško starogrško Ἑκάτη: Hekáte) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu. Kroži na istem prostoru kot družina Higeja, vendar ni povezan z njo. Njegov albedo 0,1922 je prevelik in asteroid je drugega spektralnega tipa da bi bil član temne ogljikove družine Higeja.
Odkritje
[uredi | uredi kodo]Hekato je odkril 11. julija 1868 James Craig Watson v Ann Arborju, Michigan.[1] To je bil njegov četrti po vrsti odkriti asteroid in do tedaj stoti v Osončju. Ime je dobil po Hekati, boginji čarovništva in podzemlja v grški mitologiji, vendar obeležuje tudi stoti odkriti asteroid, saj je hekaton v grščini 100.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Asteroid Hekata obkroži Sonce v 5,43 letih. Njegov tir ima izsrednost 0,1658, nagnjen pa je za 6,4321° proti ekliptiki. Njegov premer je 88,66 km, okrog svoje osi pa se zavrti v 13,333 urah [4].
Okultacije
[uredi | uredi kodo]Okultacijo Hekate z zvezdo so opazovali 14. julija 2003 z Nove Zelandije.
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 »Podatki o odkritjih asteroidov« (v angleščini). Pridobljeno 16. novembra 2008.
- ↑ »IRAS Minor Planet Survey«. Arhivirano iz spletišča dne 11. decembra 2005. Pridobljeno 14. septembra 2022.
- ↑ Parametri asteroidove svetlobne krivulje
- ↑ »Podatki pri JPL« (v angleščini). Pridobljeno 16. novembra 2008.
- PDS lightcurve data (angleško)
- G. A. Krasinsky idr (2002). »Hidden Mass in the Asteroid Belt«. Icarus. Zv. 158. str. 98.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Simulacija tirnice (angleško)