Brom
Brom | ||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Izgovarjava | ||||||||||||||||
Videz | rdečkasto rjave barve | |||||||||||||||
Standardna atomska teža Ar, std(Br) | [79,901; 79,907] običajno: 79,904 | |||||||||||||||
Brom v periodnem sistemu | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Vrstno število (Z) | 35 | |||||||||||||||
Skupina | skupina 17 (halogeni) | |||||||||||||||
Perioda | perioda 4 | |||||||||||||||
Blok | blok p | |||||||||||||||
Razporeditev elektronov | [Ar] 3d10 4s2 4p5 | |||||||||||||||
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 7 | |||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | ||||||||||||||||
Faza snovi pri STP | kapljevina | |||||||||||||||
Tališče | (Br2) −7,2 °C | |||||||||||||||
Vrelišče | (Br2) 58,8 °C | |||||||||||||||
Gostota (blizu s.t.) | Br2, tekoč: 3,1028 g/cm3 | |||||||||||||||
Trojna točka | −7,25 °C, 5,8 kPa[1] | |||||||||||||||
Kritična točka | 315 °C, 10,34 MPa[1] | |||||||||||||||
Talilna toplota | (Br2) 10,571 kJ/mol | |||||||||||||||
Izparilna toplota | (Br2) 29,96 kJ/mol | |||||||||||||||
Toplotna kapaciteta | (Br2) 75,69 J/(mol·K) | |||||||||||||||
Parni tlak
| ||||||||||||||||
Lastnosti atoma | ||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | −1, +1, +3, +4, +5, +7 (močno kisel oksid) | |||||||||||||||
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 2,96 | |||||||||||||||
Ionizacijske energije |
| |||||||||||||||
Atomski polmer | empirično: 120 pm | |||||||||||||||
Kovalentni polmer | 120±3 pm | |||||||||||||||
Van der Waalsov polmer | 185 pm | |||||||||||||||
Spektralne črte broma | ||||||||||||||||
Druge lastnosti | ||||||||||||||||
Pojavljanje v naravi | prvobitno | |||||||||||||||
Kristalna struktura | ortorombska | |||||||||||||||
Hitrost zvoka | 206 m/s (pri 20 °C) | |||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 0,122 W/(m⋅K) | |||||||||||||||
Električna upornost | 7,8×1010 Ω⋅m (pri 20 °C) | |||||||||||||||
Magnetna ureditev | diamagnetik[2] | |||||||||||||||
Magnetna susceptibilnost | −56,4·10−6 cm3/mol[3] | |||||||||||||||
Številka CAS | 7726-95-6 | |||||||||||||||
Zgodovina | ||||||||||||||||
Odkritje in prva izolacija | Antoine Jérôme Balard in Carl Jacob Löwig (1825) | |||||||||||||||
Najpomembnejši izotopi broma | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35. Ta halogenski element je pri sobni temperaturi rdeča hlapljiva tekočina, z reaktivnostjo med klorom in jodom. V tekoči obliki je škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo oči in grlo.
Odkrit je bil leta 1826, ko je Francoz Antoine Jerome Balard kristaliziral soli iz morske vode.
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]Brom je pri sobni temperaturi edini tekoči nekovinski element. Je težka, tanko tekoča, rdeče-rjava tekočina, ki pri standardnih pogojih zlahka izhlapi v rdečo paro (njena barva spominja na dušikov dioksid) z močnim zoprnim vonjem. Kot halogen je brom kemijsko podoben kloru, a je manj aktiven (pač pa je bolj aktiven od joda). Brom je slabše topen v vodi, dobro topen pa je v ogljikovem disulfidu, alifatskih alkoholih ... (tvori rdečo raztopino). Kemijsko se zlahka povezuje z mnogimi elementi in ima močan učinek beljenja.
Brom je zelo reaktiven in v prisotnosti vode močan oksidacijski agent. Energično reagira z amini, alkeni in fenoli, kot tudi z alifatskimi in aromatskimi ogljikovodiki, ketoni in kislinami (te se bromirajo z adicijo ali s substitucijo). Z mnogimi kovinami in elementi je anhidritni brom manj reaktiven kot moker; vendar suhi brom živahno reagira z aluminijem, titanom, živim srebrom, kot tudi z alkalijskimi zemeljskimi in alkalijskimi kovinami.
- Nevarne lastnosti
Brom je zdravju škodljiv pri zaužitju. V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.
Zelo strupen je za vodne organizme, lahko povzroči dolgotrajni učinki na vodno okolje.
V stiku z vnetljivim materialom lahko povzroči požar, medtem ko je v tekoči obliki škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo kožo (povzroča globoke in boleče rane) in dihalne organe
Razjeda les, pluto, barvila in gumo ter raztaplja zlato.
Nahajanje in pridobivanje
[uredi | uredi kodo]Brom se nahaja v obliki bromidov, najdemo pa ga tudi v morski vodi, ki je zelo bogata z bromidi (vsebuje ga kar 65g/t). Še več pa ga je v zaprtih morjih oziroma jezerih, zato je najpomembnejši vir broma Mrtvo morje.
Pridobiva se ga s kloriranjem (uvajanje klora v spojine) lužin, ki nastanejo pri kristalizaciji (nastajanje kristalov iz raztopine ali plina) NaCl iz morske vode. Industrijsko pa brom pridobivajo iz magnezijevega bromida s pomočjo klora.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]- bromove spojine uporabljamo v kemijski, fotografskih farmacevtski industriji
- organske bromove spojine se uporabljajo kot pomirjevalna sredstva
- nekatere bromove spojine se uporabljajo za uničevanje škodljivcev in plevela
- bromaaceton CH3-CO-CHZ-Br (brezbarvna hlapna tekočina) se uporabljajo kot solzilec, saj njegovi hlapi močno dražijo oči in kožo
- brom se uporablja v osvinčenem bencinu kot dodatek, ta pretvori svinec pri zgorevanju goriva v motorju v hlapen bromed PdBr2, ki izhaja iz motorja skupaj z izpušnimi plini
- za pridobivanje bromidov in organskih borovih spojin
- kot izhodna snov za sintezo (spajanje atomov različnih elementov v spojino ali nastajanje spojin iz različnih molekul)
- bromovica -3,5% vodne raztopine broma, ki se uporablja kot reagent in oksidant
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
- ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.