Denis Škofič
| Denis Škofič | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 27. avgust 1985 (39 let) Murska Sobota |
| Državljanstvo |  Slovenija |
| Poklic | pesnik, pisatelj, literarni kritik |
Denis Škofič, slovenski pesnik, literarni kritik in prozaist, * 27. avgust 1985, Murska Sobota.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Osnovno šolo je obiskoval v Srednji Bistrici, Srednjo ekonomsko šolo pa v Murski Soboti. Na Filozofski fakulteti v Mariboru je študiral slovenski jezik s književnostjo,[1] kjer je diplomiral leta 2016 s temo Žanrski vzorci v romanih Vladimirja P. Štefaneca pod mentorstvom Silvije Borovnik. V času študija je bil urednik za prozo in literarno kritiko pri študentski reviji Liter jezika.
V zborniku Vrane, čečkarije in konfeti (Litera, 2017) je objavil kratko zgodbo Sveča, zgodbi Pakiranje za oddih in Coklaš pa sta bili objavljeni v posebni številki Dialogov (Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric rojenih po letu 1980).[1]
Kot pesnik je bil leta 2014 gost festivala Pranger, večkrat se je uvrstil v finale pesniškega turnirja, na katerem je leta 2019 postal vitez poezije.[2] Za svoj pesniški prvenec Sprehajalec ptic (2013, Beletrina) je bil nominiran za Jenkovo nagrado in kritiško sito. Z drugo pesniško zbirko Seganje (2017, Cankarjeva založba) se je uvrstil na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado. Leta 2019 je bil gost mednarodnega festivala Stih u regiji v Zagrebu ter rezident v mednarodnem projektu Odisejevo zatočišče (The Ulysses' Shelter). V sklopu tega projekta je izšla tudi trojezična antologija s pesmimi udeležencev. Sodeloval je v prevajalskem projektu med Slovenijo, Češko republiko in Slovaško, rezultat katerega je bila antologija: Slovensko-češko-slovaška pesniška republika (Center za slovensko književnost, 2020). Na začetku leta 2021 je pri grški založbi Thraka izšel prevod zbirke Seganje, ki nosi v grškem prevodu naslov Βουτιές. Njegove pesmi so prevedene v angleščino, madžarščino, hrvaščino, makedonščino, češčino, slovaščino in grščino.[1]
Za zbirko Tuskulum je leta 2024 prejel Cankarjevo nagrado[3] in Veronikino nagrado.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Papp, Jožef (12. avgust 2019). »Škofič, Denis«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 9. februarja 2023.
- ↑ »Pesniški turnir prvič imenoval kar dva viteza poezije«. rtvslo.si. Pridobljeno 11. marca 2023.
- ↑ Stražišar, Gašper (30. maj 2024). »Cankarjeva nagrada Denisu Škofiču za zbirko Tuskulum«. Dnevnik. Pridobljeno 30. maja 2024.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
