Donji Vakuf
Za druge pomene glej Vakuf (razločitev).
Donji Vakuf Donji Vakuf | |
|---|---|
Mesto | |
 | |
 | |
  Donji Vakuf Geografski položaj v Bosni in Hercegovini | |
| Koordinati: 44°09′N 17°24′E / 44.150°N 17.400°E | |
| Država |  Bosna in Hercegovina |
| Entiteta | Federacija Bosne in Hercegovine |
| Kanton | Osrednjebosanski |
| Občina | Mesto |
| Upravljanje | |
| • župan | Huso Sušić (Neodvisni politik) |
| Površina | |
| • Skupno | 320 km2 |
| Prebivalstvo (2013) | |
| • Skupno | 13.985 |
| • Občina | 110.663 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 |
| Omrežna skupina | (+387) 30 |
| Spletna stran | www |
Donji Vakuf (v cirilici Доњи Вакуф) je mesto in občina v Osrednjebosenskem kantonu v Federaciji Bosne in Hercegovine, entitetu Bosna in Hercegovina.
Ustanovil ga je Malkoçoğlu İbrahim Bey leta 1572 in je bil znan kot "Aşağı Vakıf" ("Dolnji waqf", tj. islamska nadarbina v turščini). Donji Vakuf je bosanski prevod "Aşağı Vakıf".
Naselja
[uredi | uredi kodo]- Babin Potok
- Babino Selo
- Barice
- Blagaj
- Brda
- Brdo
- Brezičani
- Ćehajići
- Ćemalovići
- Daljan
- Dobro Brdo
- Doganovci
- Dolovi
- Donji Rasavci
- Donji Vakuf
- Đulovići
- Fakići
- Fonjge
- Galešići
- Grabantići
- Gredina
- Grič
- Guvna
- Hemići
- Jablan
- Jemanlići
- Karići
- Keže
- Komar
- Korenići
- Košćani
- Kovačevići
- Krivače
- Kutanja
- Ljuša
- Makitani
- Novo Selo
- Oborci
- Orahovljani
- Petkovići
- Piljužići
- Pobrđani
- Ponjavići
- Potkraj
- Pribraća
- Prisika
- Prusac
- Rasavci
- Rastičevo
- Rudina
- Ruska Pilana
- Sandžak
- Semin
- Silajdževina
- Slatina
- Sokolina
- Staro Selo
- Suhodol
- Sultanovići
- Suljići
- Šahmani
- Rahmani
- Šeherdžik
- Šutkovići
- Torlakovac
- Urija
- Vlađevići
- Vrljaj
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Od 1929 do 1941 je bil Donji Vakuf del Vrbaske banovine v Jugoslaviji. Od aprila 1993 do 14. septembra 1995 se je mesto imenovalo Srbobran in je bilo pod oblastjo srbskih paravojaških krdel. V tem času so večino Bošnjakov izgnali v sosednje mesto Bugojno, ki ga je 14. septembra 1995 osvobodila bosanska vojska in mesto je zopet postalo kot prej Donji Vakuf.
Obljudenost
[uredi | uredi kodo]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| Prebivalstvo naselij – Donji Vakuf občina | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Naselje | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2013 | |
| Skupno | 16.036 | 20.393 | 22.606 | 24.544 | 13.985 | |
| 1 | Ćehajići | 321 | 311 | |||
| 2 | Daljan | 160 | 236 | |||
| 3 | Donji Rasavci | 339 | 204 | |||
| 4 | Donji Vakuf | 5012 | 7224 | 8771 | 6711 | |
| 5 | Jemanlići | 337 | 209 | |||
| 6 | Kutanja | 433 | 310 | |||
| 7 | Oborci | 652 | 607 | |||
| 8 | Ponjavići | 285 | 331 | |||
| 9 | Pribraća | 715 | 426 | |||
| 10 | Prusac | 1756 | 1281 | |||
| 11 | Šeherdžik | 344 | 261 | |||
| 12 | Torlakovac | 766 | 592 | |||
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| Narodnostna sestava – Donji Vakuf mesto | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2013 | 1991 | 1981 | 1971 | ||||
| Celotno | 6711 (100,0 %) | 8771 (100,0 %) | 7224 (100,0 %) | 5012 (100,0 %) | |||
| Bošnjaki | 6360 (94,77 %) | 5327 (60,73 %) | 4207 (58,24 %) | 3723 (74,28 %) | |||
| Drugi | 276 (4,113 %) | 114 (1,300 %) | 58 (0,803 %) | 20 (0,399 %) | |||
| Srbi | 56 (0,834 %) | 2616 (29,83 %) | 1854 (25,66 %) | 882 (17,60 %) | |||
| Hrvatje | 19 (0,283 %) | 191 (2,178 %) | 184 (2,547 %) | 278 (5,547 %) | |||
| Jugoslovani | 523 (5,963 %) | 900 (12,46 %) | 84 (1,676 %) | ||||
| Črnogorci | 12 (0,166 %) | 5 (0,100 %) | |||||
| Slovenci | 5 (0,069 %) | 3 (0,060 %) | |||||
| Albanci | 2 (0,028 %) | 17 (0,339 %) | |||||
| Makedonci | 1 (0,014 %) | ||||||
| Madžari | 1 (0,014 %) | ||||||
| Narodnostna sestava – Donji Vakuf občina | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2013 | 1991 | 1981 | 1971 | 1961 | ||||
| Celotno | 13.985 (100,0 %) | 24.544 (100,0 %) | 22.606 (100,0 %) | 20.393 (100,0 %) | 16.036 (100,0 %) | |||
| Bošnjaki | 13.376 (95,65 %) | 13.509 (55,04 %) | 11.600 (51,31 %) | 10.528 (51,63 %) | 6289 (39,22 %) | |||
| Drugi | 444 (3,175 %) | 227 (0,925 %) | 177 (0,783 %) | 49 (0,240 %) | 51 (0,32 %) | |||
| Srbi | 107 (0,765 %) | 9533 (38,84 %) | 8574 (37,93 %) | 8767 (42,99 %) | 7870 (49,08 %) | |||
| Hrvatje | 58 (0,415 %) | 682 (2,779 %) | 635 (2,809 %) | 924 (4,531 %) | 976 (6,09 %) | |||
| Jugoslovani | 593 (2,416 %) | 1592 (7,042 %) | 90 (0,441 %) | 850 (5,30 %) | ||||
| Črnogorci | 18 (0,080 %) | 12 (0,059 %) | ||||||
| Slovenci | 5 (0,022 %) | 3 (0,015 %) | ||||||
| Makedonci | 2 (0,009 %) | |||||||
| Albanci | 2 (0,009 %) | 19 (0,093 %) | ||||||
| Madžari | 1 (0,004 %) | 1 (0,005 %) | ||||||
Turizem
[uredi | uredi kodo]Vas Prusac leži tik ob Donjem Vakufu. Bošnjaki junija romajo na bližnje za muslimane sveto mesto Ajvatovica. Gre za enega največjih verskih dogodkov v Bosni.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Donji Vakuf je mesto, ki je pobrateno z mestom:
Znamenite osebnosti
[uredi | uredi kodo]Tukaj rojeni
[uredi | uredi kodo]- Smiljan Čekada, vrhbosenski nadškof in pisatelj.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Popis 2013 BiH«.
- ↑ »Sister/Twin Cities of Balıkesir Province« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. oktobra 2018. Pridobljeno 3. maja 2024.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Žugman Širnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Donji Vakuf.
- (bosansko)
- Uradna stran
- Rušenje "DOMA KULTURE" u Donjem Vakufu | DV Vijesti - YouTube
- Općina Donji Vakuf - Historija općine (donji-vakuf.ba)
- Jezero Mandek: Održano Prvenstvo SRS FBiH u lovu šarana i amura – Bistro Bosno i Hercegovino! (bistrobih.ba)
- Rijeka Buna: Održan trening juniorske reprezentacije BiH u mušičarenju – Bistro Bosno i Hercegovino! (bistrobih.ba)
- Čestitka načelnika Sušića povodom Vaskrsa - Radio Donji Vakuf 4. maj 2024
- (hrvaško)
- Donji Vakuf - Hrvatska enciklopedija – Leksikografski zavod Miroslav Krleža
- Filijalna crkva u Donjem Vakufu - Župa Bugojno (zupa-bugojno.org)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
 | Ta članek o naselju v Bosni in Hercegovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |