Excerpta Latina Barbari
Excerpta Latina Barbari (slovensko Izvlečki v slabi (barbarski) latinščini) so latinski prevod grške kronike iz 5. ali zgodnjega 6. stoletja.
Izvor
[uredi | uredi kodo]Grško kroniko so v latinščino prevedli v Aleksandriji med vladanjam bizantinskega cesarja Zenona (474-491) ali Anastazija I. (491-518).[1][2] Izvirna kronika je bila različica Chronicae Alexandrinae (Aleksandrijska kronika) .[3] V latinščino je je okoli leta 750 prevedel neznan merovinški avtor. Naslov Excerpta Latina Barbari je dobila zaradi izredno slabega prevoda, polnega napak in nekaj sprememb, ki jih je v prevod vključil prevajalec.[4] Med slednje spada na primer trditev, da so merovinški kralji potomci antičnih Trojancev. Trditev je bila popularizirana že v Liber historiae Francorum (Zgodovina Frankov).
Excerpta Latina Barbari je prvi omenil Joseph Justus Scaliger v svojem delu Thesaurus temporum (Zaklad časa, 1606) in jim dal sedanji naslov. Nekateri sodobni znanstveniki se z naslovom ne strinjajo, a se je kljub temu obdržal.[5] Izvirni rokopis iz 8. stoletja hrani Bibliothèque nationale de France v Parizu.
Vsebina
[uredi | uredi kodo]Kronika ima dva dela:
- zgodovino sveta in nastanka do Kleopatre
- seznam kraljev ali vladarjev od Asirije do rimskih konzulov, vključno s Ptolemajsko dinastijo, seznamom judovskih velikih svečenikov in kraljev in vnosom za makedonske kralje. Seznami kraljev se začnejo z nekaterimi mitološkimi kralji. Seznam asirskih, na primer, se začne s kraljem Belusom, datiranim v okoli 2206 pr. n. št. [6] Za zgodovinskega šteje tudi špartanskega kralja Menelaja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ J.J. Hoeveler: Die Excerpta Latini Barbari, Festschrift der dreiundvierzigsten Versammlung deutscher Philologen und Schulmanner, Bonn, 1895, str. 193-214.
- ↑ Theodor Mommsen: Chronica Minora, Monumenta germaniae historica, Auctorum antiqyissimorum, tomus ix, Berlin, 1892, str. 272.
- ↑ Frick: Chronica minora, 1892, str. 330.
- ↑ Richard W. Burgess, Witold Witakowski: Studies in Eusebian and post-Eusebian chronography, Franz Steiner Verlag, 1999, str. 32.
- ↑ R. Ball: The Classical Quarterly, New Series 27 (2/1977): 316.
- ↑ Excerpta Latina Barbari trdi, da je Belus vladal 1430 let pred prvo olimpijado (776 pr. n. št.), se pravi leta 2206 pr n. št.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
