Pojdi na vsebino

Ibuprofen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ibuprofen
Klinični podatki
Blagovne znamkeAdvil, Brufen, Motrin, Nurofen, and others
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa682159
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: C
  • ZDA: C (možna škodljivost)
  • D (ZDA) pri uporabi v 30. tednu nosečnosti in kasneje, zaradi tveganja za prezgodnje zaprtje Botallovega voda
Način uporabeperoralno, rektalno, topično, intravensko
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost87–100 % (peroralno), 87 % (rektalno)[1]
Vezava na beljakovine98 %[1]
Presnovajetrna (CYP2C9)[1]
Začetek delovanja30 min[2]
Razpolovni čas1,3–3 h[1]
Izločanjes sečem (95 %)[1][3]
Identifikatorji
  • (RS)-2-(4-(2-metilpropil)fenil)propionska kislina
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
PDB ligand
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.036.152 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC13H18O2
Mol. masa206,29 g/mol
3D model (JSmol)
Gostota1,03 g/ml g/cm3
Tališče75  do 78 °C
Vrelišče157 °C
  • CC(C)Cc1ccc(cc1)C(C)C(=O)O
  • InChI=1S/C13H18O2/c1-9(2)8-11-4-6-12(7-5-11)10(3)13(14)15/h4-7,9-10H,8H2,1-3H3,(H,14,15)
  • Key:HEFNNWSXXWATRW-UHFFFAOYSA-N

Ibuprofén (izpeljano iz kemijskega imena izobutilfenilpropionska kislina) je nesteroidna protivnetna učinkovina s protivnetnim, protivročinskim in protibolečinskim učinkom. Kemijsko je derivat propionske kisline.[4][5][6][7] Ibuprofen velja za protivnetno učinkovino z blagim učinkom.[8]

V primerjavi z drugimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili povzroča manj neželenih učinkov, kot je krvavitev iz prebavil.[8] Pri majhnih odmerkih podatki kažejo, da ne vpliva na tveganja za srčno kap, večji odmerki pa lahko tveganje povečajo.[8] Povzroči lahko poslabšanje astme.[8]

Kot drugi nesteroidni antirevmatiki tudi ibuprofen zavira sintezo prostaglandinov, ki se tvorijo v telesu iz arahidonske kisline in delujejo kot posredniki vnetja, bolečine in vročine. Njihovo sintezo zavrejo tako, da delujejo na encim ciklooksigenaza, ki je prisoten v različnih telesnih tkivih.

Patentirali so ga leta 1961 pod zaščitenim imenom Brufen.[9] Danes je na tržišču tudi v obliki številnih večizvornih zdravil pod različnimi imeni, kot so Advil, Motrin, Nurofen,[9][10][11][12][13] v Sloveniji pa na primer pod imeni Bonifen, Diverin, Bonifen ...[14]

Odkritje učinkovine je bilo rezultat raziskav v 50-ih in 60-ih letih dvajsetega stoletja, s katerimi so iskali varnejše nadomestilo za aspirin.[9][13] Leta 1966 so ga utržili v Veliki Britaniji kot zdravilo na recept, v ZDA pa je prišel na tržišče leta 1974.[9][13] V letih 1983 in 1984 je postal v omenjenih državah prvi nesteroidni antirevmatik po aspirinu dosegljiv tudi kot recepta prosto zdravilo.[9][13] Uvrščen je na seznam nujnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, na katerem so zdravila, bistvena za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe.[15]

Uporaba

[uredi | uredi kodo]
Tablete z 200 mg ibuprofena

Ibuprofen se prvenstveno uporablja za lajšanje vročine (tudi po cepljenju), blage do zmerne bolečine (na primer bolečine po kirurških posegih, boleče menstruacije, osteoartritis, zobobol, glavobol, bolečine zaradi ledvičnih kamnov). Uporablja se tudi pri kot protivnetno zdravilo pri vnetnih boleznih, kot sta juvenilni idiopatični artritis in revmatoidni artritis.[16][17] Uporablja se tudi pri perikarditisu ter kot sredstvo za zaprtje Botallovega voda.[18]

Ibuprofen lizin

[uredi | uredi kodo]

Na nekaterih tržiščih v Evropi in drugje po svetu je na tržišču ibufrofen v obliki soli z lizinom, z istimi indikacijami, kot jih ima sam ibuprofen. Sol z lizinom poveča vodotopnost učinkovine, kar olajša intravensko uporabo. V tej obliki se učinkovina uporablja za zaprtje Botallovega voda pri nedonošenčkih, starih največ 32 tednov gestacijske starosti in težkih od 500 do 1500 g, če se Botallov vod kljub običajni zdravstveni oskrbi ne zapre.[19]

Neželeni učinki

[uredi | uredi kodo]

Neželeni učinki, ki jih povzroča ibuprofen, so med drugim slabost, dispepsija, nastanek razjed v prebavilih in krvavitve iz prebavil, povečane vrednosti jetrnih encimov, driska, zaprtje, krvavitev iz nosu, glavobol, omotica, izpuščaj, zastajanje vode in elektrolitov in povišan krvni tlak.[17][20] Redkeje se pojavljajo razjede v požiralniku, srčno popuščanje, hiperkaliemija, odpoved ledvic, zmedenost in bronhospazem.[17] Ibuprofen lahko poslabša simptome astme, kar lahko povzroči tudi smrt.[21]

V primerjavi različnih nesteroidnih antirevmatikov so ugotovili, da je pri ibuprofenu, poleg diklofenaka, nevarnost za perforacijo in krvavitev iz prebavil najmanjša. Razlaga za majhno škodljivost ibuprofena je v majhnem odmerku, ki ga večinoma uporabljajo v klinični praksi. Pri večjih protivnetnih odmerkih, 1600˙mg in več na dan, se ta prednost izniči.[22]

Neželeni učinki na srčno-žilni sistem

[uredi | uredi kodo]

Podobno kot nekateri drugi nesteroidni antirevmatiki lahko ibuprofen poveča tveganja za pojav povišanega krvnega tlaka[23] in srčne kapi,[24] predvsem pri dolgotrajni uporabi visokih odmerkov. Pri starejših bolnikih s povišanim krvnim tlakom, ki se zdravijo s hidroklorotiazidom, ibuprofen v visokih odmerkih znatno poveča sistolični krvni tlak.[25]

Koža

[uredi | uredi kodo]

Kot drugi nesteroidni antirevmatiki lahko tudi ibuprofen povzroči pojav buloznega pemfigoida ali pemfigoidu podobne kožne bolezni z mehurji.[26] Kot pri drugih nesteroidnih antirevmatikih so pri uporabi ibuprofena poročali tudi o fotosenzitizaciji,[27] vendar velja za šibko fotosenzitizirajoče sredstvo. Prav tako podobno kot pri drugih nesteroidnih antirevmatikih lahko v zelo redkih primerih pride do Stevens-Johnsonovega sindroma.[28][29]

Interakcije

[uredi | uredi kodo]

Uživanje alkohola sočasno z uporabo ibuprofena lahko poveča tveganje za krvavitev iz želodca.[30]

Sočasno jemanje acetilsalicilne kisline in ibuprofena povzroči zmanjšan antiagregacijski učinek acetilsalicilne kisline. Pojavlja se tako imenovana aspirinska toleranca, zato kardioprotektivnea terapija z aspirinom ni več učinkovita. Razlaga za ta pojav je tekmovanje za dostop do trombocitne ciklooksigenaze 1 (COX-1). Mehanizem antiagregacijskega delovanja acetilsalicilne kisline je namreč njena nepovratna vezava na COX-1, s čimer se prepreči tvorba tromboksana. Ob hkratni uporabi ibuprofena se le-ta tekmuje za vezavo na aktivna mesta na encimu, za razliko od acetilsalicilne kisline pa se na encim ne veže nepovratno. Ko se ibuprofen sprosti z vezavnega mesta, se del acetilsalicilne kisline že izloči iz telesa.[31] Pri uporabi pripravkov z acetilsalicilno kislino s takojšnjim sproščanjem se lahko bolnik tej interakciji izogne, če zaužije obe zdravili z ustreznim časovnim zamikom. Priporoča se, da se ibuprofin zaužije pol ure po zaužitju acetilsalicilne kisline ali vsaj 8 ur pred njim. Priporočil o sočasni uporabi pripravkov acetilsalicilne kisline s podaljšanim sproščanjem ni. Pri le občasni uporabi ibuprofena hkrati z vsakodnevno uporabo acetilsalicilne kisline je tveganje za zmanjšanje kardioprotektivnega učinka acetilsalicilne kisline majhno.[32]

Ob sočasnem jemanju z ibuprofenom se lahko učinek antihipertenzivov in diuretikov zmanjša, pri bolnikih z motnjo v delovanju ledvic (dehidrirani ali starejši bolniki) se njihovo stanje še poslabša, možna je tudi akutna ledvična odpoved, ki pa je navadno povratna.[33]

Preveliko odmerjanje

[uredi | uredi kodo]

Do sorazmerno veliko primerov prevelikega odmerjanja z ibuprofenom prihaja že od njegovega utrženja kot zdravila brez recepta. Medicinsko slovstvo navaja številne izkušnje s preveliki odmerki ibuprofena, vendar pa so življenjsko ogrožajoči primeri redki.[34] Uporaba prevelikega odmerka ibuprofena lahko mine povsem brezsimptomsko, lahko pa povzroči tudi smrt kljub intenzivni zdravstveni oskrbi. Večina simptomov je posledica prekomernega farmakološkega učinka ibuprofena, kamor sodijo bolečina v trebuhu, slabost, bruhanje, omotica, glavobol, šumenje v ušesu (tinitus) in nistagmus (nehoteni ritmični gibi zrkel). Redkeje so poročali o hujših simptomih, kot so krvavitev iz prebavil, krči, presnovna acidoza, hiperkaliemija, znižan krvni tlak (hipotenzija), bradikardija (upočasnjeno bitje srca), tahikardija (pospešeno bitje srca), atrijska fibrilacija, koma, motnje delovanja jeter, akutna ledvična odpoved, modrikavost (cianoza), hipoventilacija in srčni zastoj.[35] Kako hudi so simptomi, je odvisno od odmerka in časa od izpostavljenosti prevelikemu odmerku, pomembno vlogo pa ima tudi posameznikova dovzetnost. Nasplošno velja, da so simptomi pri prevelikem odmerku ibuprofena podobni kot pri preodmerjanju drugih nesteroidnih antirevmatikov.

Povezava med stopnjo simptomov in izmerjeno koncentracijo ibuprofena v krvi je šibka. Toksični učinki se redko pojavijo pri odmerkih, nižjih od 100 mg/kg, hudi simptomi pa se običajno pojavijo pri odmerkih nad 400 mg/kg (okoli 150 200-miligramskih tablet pri povprečnem odraslem moškem).[36] Tudi ni močne povezave med višino odmerka in verjetnostjo za smrtni izid.[37] Natančna določitev smrtnega odmerka je težavna, saj je med drugim odvisen od starosti, telesne višine in sočasnih bolezni posameznika.

Zdravljenje prevelikega odmerjanja je predvsem simptomatsko. Pri bolnikih, ki so pred kratkim zaužili preveliki odmerek, je priporočena uporaba sredstva, ki dekontaminira želodčno vsebino, na primer aktivnega oglja, ki na svojo površino adsorbira preostali ibuprofen v prebavilu, preden se le-ta vsrka v sistemski krvni obtok. Izpiranje želodca se danes izvaja redko, lahko pa se uporabi, kadar je zaužiti odmerek ibuprofena potencialno življenjsko ogrožajoč. Izzivanje bruhanja je odsvetovano.[38] Pri večini primerov pride le do blagih simptomov. Priporoča se spremljanje delovanja ledvic ter uvedba ukrepov za vzdrževanje izločanja normalne količine seča.[36] Ibuprofen ima kisle lastnosti in se izloča s sečem, zato lahko teoretično forsirana diureza z naalkaljenjem seča pomaga pri njegovem pospešenem izločanju, vendar pa je v krvi v veliki meri vezan na plazemske beljakovine in je izločanje s sečem v nespremenjeni kemijski obliki majhno.[39] Pri pojavu hipotenzije, krvavitev iz prebavil, acidoze in ledvične toksičnosti se lahko uporabijo ustrezni simptomatski ukrepi. V resnejših primerih je potrebno večdnevno spremljanje v enotah za intenzivno nego. Če bolnik okreva, običajno kasneje nima dolgotrajnejših posledic.

Povzročanje splava

[uredi | uredi kodo]

Kanadska raziskava, ki je zajela več tisoč nosečnic, je pokazala, da lahko uživanje kateregakoli nesteroidnega protivnetnega zdravila (vključno z ibuprofenom, diklofenakom in naproksenom) poveča tveganje za splav, in sicer za 2,4-krat.[40] Podobna raziskava v Izraelu ni pokazala na povečano tveganje v skupini nosečnic, ki so bile v času nosečnosti izpostavljene nesteroidnim antirevmatikom.[41]

Mehanizem delovanja

[uredi | uredi kodo]

Ibuprofen kot tudi drugi nesteroidni antirevmatiki zavira encim ciklooksigenazo (COX), ki pretvarja arahidonsko kislino v prostaglandin H2 (PGH2). PGH2 se nato z drugimi encimi najprej pretvarja do drugih prostaglandinov, ki delujejo kot posredniki vnetja, bolečine in vročine, ter do tromboksana A2, ki spodbuja agregacijo krvna krvnih ploščic in s tem nastanek krvnih strdkov.

Podobno kot acetilsalicilna kislina ali indometacin je ibuprofen neselektivni zaviralec ciklooksigenaze, kar pomeni, da zavira obe izoobliki ciklooksigenaze.[42] Njegov protivnetni, protibolečinski in protivročinski učinek je posledica zaviranja ciklooksigenaze 2 (COX-2). Zaviranje ciklooksigenaze 1 (COX-1) pa povzroča določene neželene učinke, kot je povečano tveganje za pojav razjed v prebavilih. Ibuprofen se uporablja v obliki racemata, vendar se v organizmu R-enantiomera obsežno pretvarja v S-enantiomero. Slednja izkazuje večjo farmakološko aktivnost.[43]

Fizikalne in kemijske lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Ibuprofen je praktično netopen v vodi, se pa dobro topi v večini organskih topil, kot so etanol, metanol, aceton in diklorometan.[6]

Stereokemične lastnosti

[uredi | uredi kodo]
(R)-ibuprofen
(S)-ibuprofen

Ibuprofen je optično aktivna spojina, ki se nahaja v S- in R-izomerah, pri čemer je desnosučna S-izomera biološko aktivnejša. Tako imenovani deksibuprofen so osamili in ga tudi samega poskusili uporabiti v medicinske namene.[6] Sicer ga industrijsko proizvajajo v obliki racemata. Poleg ibuprofena vsebujejo v svoji kemijski strukturi na položaju α tudi drugi derivati 2-arilpropionske kisline (npr. ketoprofen, flurbiprofen, naproksen) kiralni center.

Ker desnosučna izomera ibuprofena (deksibuprofen) izkazuje večjo aktivnost tako in vitro kot in vivo, je bilo pričakovano, da so poskušali selektivnost in jakost učinkovine izboljšati tako, da so uporabili učinkovino s samo biološko aktivnejšo enantiomero. Vendar so poskusi in vivo pokazali, da v organizmu obstaja izomeraza (alfa-metilacil-CoA racemaza), ki pretvarja levodučno izomero v desnosučno.[44][45][46]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Davies, NM (Februar 1998). »Clinical pharmacokinetics of ibuprofen. The first 30 years«. Clinical Pharmacokinetics. 34 (2): 101–54. doi:10.2165/00003088-199834020-00002. PMID 9515184.
  2. ↑ »ibuprofen«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2015. Pridobljeno 31. januarja 2015.
  3. ↑ »PRODUCT INFORMATION BRUFEN® TABLETS AND SYRUP« (PDF). TGA eBusiness Services. Abbott Australasia Pty Ltd. 31. julij 2012. Pridobljeno 8. maja 2014.
  4. ↑ »TGA Approved Terminology for Medicines – July 1999« (PDF). Therapeutic Goods Administration. Australian Government, Department of Health. Julij 1999. str. 71. Pridobljeno 26. junija 2014.
  5. ↑ Van Esch, A; Van Steensel-Moll, HA; Steyerberg, EW; Offringa, M; Habbema, JD; Derksen-Lubsen, G (Junij 1995). »Antipyretic efficacy of ibuprofen and acetaminophen in children with febrile seizures«. Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine. 149 (6): 632–7. doi:10.1001/archpedi.1995.02170190042007. PMID 7767417.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Brayfield, A, ur. (14. januar 2014). »Ibuprofen«. Martindale: The Complete Drug Reference. London, UK: Pharmaceutical Press. Pridobljeno 26. junija 2014.
  7. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5519859/ibuprofen?query=ibuprofen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 11. 2015.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 Bnf : march 2014-september 2014 (2014 izd.). London: British Medical Assn. 2014. str. 686–688. ISBN 0857110861.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Halford, GM; Lordkipanidzé, M; Watson, SP (2012). »50th anniversary of the discovery of ibuprofen: an interview with Dr Stewart Adams«. Platelets. 23 (6): 415–422. doi:10.3109/09537104.2011.632032. PMID 22098129.
  10. ↑ »PubMed Health – Ibuprofen«. U.S. National Library of Medicine. 1. oktober 2010. Pridobljeno 20. januarja 2011.
  11. ↑ »Chemistry in your cupboard | Nurofen«.
  12. ↑ Adams, SS (april 1992). »The propionic acids: a personal perspective«. Journal of Clinical Pharmacology. 32 (4): 317–23. doi:10.1002/j.1552-4604.1992.tb03842.x. PMID 1569234.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 13,3 Rainsford, KD (2003). »Discovery, mechanisms of action and safety of ibuprofen«. International Journal of Clinical Practice. Supplement (135): 3–8. PMID 12723739.
  14. ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_ibuprofen*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 17. 11. 2015.
  15. ↑ WHO Model List of Essential Medicines (PDF) (16. izd.). World Health Organization. 2009. Pridobljeno 28. marca 2011.
  16. ↑ Joint Formulary Committee (2013). British National Formulary (BNF) (65 izd.). London, UK: Pharmaceutical Press. str. 665, 671. ISBN 978-0-85711-084-8.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 Rossi, S, ur. (2013). Australian Medicines Handbook (2013 izd.). Adelaide: The Australian Medicines Handbook Unit Trust. ISBN 978-0-9805790-9-3.
  18. ↑ »Ibuprofen«. The American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno 3. aprila 2011.
  19. ↑ »Neoprofen (ibuprofen lysine) injection. Navodilo za uporabo (angleščina)« (PDF). Ovation Pharmaceuticals.
  20. ↑ Castellsague, Dr Jordi; Riera-Guardia, Nuria; Calingaert, Brian; Varas-Lorenzo, Cristina; Fourrier-Reglat, Annie; Nicotra, Federica; Sturkenboom, Miriam; Perez-Gutthann, Susana; Project, Safety of Non-Steroidal Anti-Inflammatory Drugs (SOS) (13. december 2012). »Individual NSAIDs and Upper Gastrointestinal Complications«. Drug Safety (v angleščini). 35 (12): 1127–1146. doi:10.1007/BF03261999. ISSN 0114-5916. PMC 3714137. PMID 23137151.
  21. ↑ Ayres, JG; Fleming, D; Whittington, R (9. maj 1987). »Asthma death due to ibuprofen«. Lancet. 1 (8541): 1082. doi:10.1016/S0140-6736(87)90499-5. PMID 2883408.
  22. ↑ Krčevski Škvarč, N.; Rozman Marčič, J.; Ivanuša M. (2001). »Nekateri novejši pogledi na nesteroidne antirevmatike«. Zdravniški vestnik. Zv. 70. str. 405–413.
  23. ↑ Forman, JP; Stampfer, MJ; Curhan, GC (2005). »Non-narcotic analgesic dose and risk of incident hypertension in US women«. Hypertension. 46 (3): 500–507. doi:10.1161/01.HYP.0000177437.07240.70. PMID 16103274.
  24. ↑ Hippisley-Cox, J; Coupland, C (11. junij 2005). »Risk of myocardial infarction in patients taking cyclo-oxygenase-2 inhibitors or conventional non-steroidal anti-inflammatory drugs: population based nested case-control analysis«. British Medical Journal. 330 (7504): 1366. doi:10.1136/bmj.330.7504.1366. PMC 558288. PMID 15947398.
  25. ↑ Gurwitz, JH; Everitt, DE; Monane, M; Glynn, RJ; Choodnovskiy, I; Beaudet, MP; Avorn, J (Marec 1996). »The impact of ibuprofen on the efficacy of antihypertensive treatment with hydrochlorothiazide in elderly persons«. The Journals of Gerontology. Series A, Biological Sciences and Medical sciences. 51 (2): M74–9. doi:10.1093/gerona/51A.2.M74. PMID 8612107.
  26. ↑ Chan, LS (12. junij 2014). Hall, R; Vinson, RP; Nunley, JR; Gelfand, JM; Elston, DM (ur.). »Bullous Pemphigoid Clinical Presentation«. Medscape Reference. Združene države Amerike: WebMD.
  27. ↑ Bergner, T; Przybilla, B (Januar 1992). »Photosensitization caused by ibuprofen«. Journal of the American Academy of Dermatology. 26 (1): 114–6. doi:10.1016/0190-9622(92)70018-b. PMID 1531054.
  28. ↑ Raksha, MP; Marfatia, YS (2008). »Clinical study of cutaneous drug eruptions in 200 patients«. Indian J Dermatol Venereol Leprol. 74 (1): 80. doi:10.4103/0378-6323.38431. PMID 18193504.
  29. ↑ Ward, KE; Archambault, R; Mersfelder, TL (1. februar 2010). »Severe adverse skin reactions to nonsteroidal antiinflammatory drugs: A review of the literature«. American Journal of Health-System Pharmacy. 67 (3): 206–213. doi:10.2146/ajhp080603. PMID 20101062.
  30. ↑ »Ibuprofen«. Drugs.com.
  31. ↑ Tršinar M. (2007). "Samozdravljenje glavobola". Farmacevtski vestnik 58: 45–57.
  32. ↑ »Information for Healthcare Professionals: Concomitant Use of Ibuprofen and Aspirin«. U.S. Food and Drug Administration. 2006. Pridobljeno 22. novembra 2010.
  33. ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/42A28DCFBD29B1D3C1257E8B00293627/$File/s-015704.pdf Arhivirano 2015-11-19 na Wayback Machine. Povzetek glavnih značilnosti zdravila Diverin 400 mg filmsko obložene tablete, vpogled: 18. 11. 2015.
  34. ↑ McElwee, NE; Veltri, JC; Bradford, DC; Rollins, DE (Junij 1990). »A prospective, population-based study of acute ibuprofen overdose: complications are rare and routine serum levels not warranted«. Annals of Emergency Medicine. 19 (6): 657–62. doi:10.1016/S0196-0644(05)82471-0. PMID 2188537.
  35. ↑ Vale, JA; Meredith, TJ (Januar 1986). »Acute poisoning due to non-steroidal anti-inflammatory drugs. Clinical features and management«. Medical Toxicology. 1 (1): 12–31. PMID 3537613.
  36. ↑ 36,0 36,1 Volans, G; Hartley, V; McCrea, S; Monaghan, J (Marec–april 2003). »Non-opioid analgesic poisoning«. Clinical Medicine. 3 (2): 119–123. doi:10.7861/clinmedicine.3-2-119. PMID 12737366.
  37. ↑ Seifert, SA; Bronstein, AC; McGuire, T (2000). »Massive ibuprofen ingestion with survival«. Journal of Toxicology. Clinical Toxicology. 38 (1): 55–57. doi:10.1081/clt-100100917. PMID 10696926.
  38. ↑ »Position paper: Ipecac syrup«. Journal of Toxicology. Clinical Toxicology. 42 (2): 133–143. 2004. doi:10.1081/CLT-120037421. PMID 15214617.
  39. ↑ Hall, AH; Smolinske, SC; Conrad, FL; Wruk, KM; Kulig, KW; Dwelle, TL; Rumack, BH (november 1986). »Ibuprofen overdose: 126 cases«. Annals of Emergency Medicine. 15 (11): 1308–1313. doi:10.1016/S0196-0644(86)80617-5. PMID 3777588.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  40. ↑ Verma, P; Clark, CA; Spitzer, KA; Laskin, CA; Ray, J; Koren, G (2012). »Use of non-aspirin NSAIDs during pregnancy may increase the risk of spontaneous abortion«. Evidence-Based Nursing. 15 (3): 76–77. doi:10.1136/ebnurs-2011-100439. PMID 22411163.
  41. ↑ Daniel, S; Koren, G; Lunenfeld, E; Bilenko, N; Ratzon, R; Levy, A (Marec 2014). »Fetal exposure to nonsteroidal anti-inflammatory drugs and spontaneous abortions«. Canadian Medical Association Journal. 186 (5): E177–82. doi:10.1503/cmaj.130605. PMC 3956584. PMID 24491470.
  42. ↑ Rao, P; Knaus, EE (20. september 2008). »Evolution of nonsteroidal anti-inflammatory drugs (NSAIDs): cyclooxygenase (COX) inhibition and beyond«. Journal of Pharmacy & Pharmaceutical Sciences. 11 (2): 81s–110s. PMID 19203472.
  43. ↑ »Ibuprofen: Pharmacology: Mechanism of Action. Updated on September 16, 2013«. DrugBank, Open Data Drug & Drug Target Database. Pridobljeno 24. julija 2014.
  44. ↑ Tracy, TS; Hall, SD (1992). »Metabolic inversion of (R)-ibuprofen. Epimerization and hydrolysis of ibuprofenyl-coenzyme A.«. Drug metabolism and disposition: the biological fate of chemicals. 20 (2): 322–327. PMID 1352228.
  45. ↑ Chen, CS; Shieh, WR; Lu, PH; Harriman, S; Chen, CY (12. julij 1991). »Metabolic stereoisomeric inversion of ibuprofen in mammals«. Biochimica et Biophysica Acta. 1078 (3): 411–7. doi:10.1016/0167-4838(91)90164-U. PMID 1859831.
  46. ↑ Reichel, C; Brugger, R; Bang, H; Geisslinger, G; Brune, K (april 1997). »Molecular cloning and expression of a 2-arylpropionyl-coenzyme A epimerase: a key enzyme in the inversion metabolism of ibuprofen«. Molecular Pharmacology. 51 (4): 576–582. PMID 9106621.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibuprofen&oldid=6276190«