Pojdi na vsebino

Istriotščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Istriotščina
Eîstrioto, Lèngua Eîstriota
Bumbar, Valìʃe, Ruvignìʃ, Faʃanìʃ, Siʃanìʃ, Galiʃaneʃ
Materni jezikHrvaška
PodročjeIstra
Št. maternih
govorcev
400 (2007)[1]
L2 govorci: 900 (2007)[1]
Jezikovne oznake
ISO 639-3ist
Glottologistr1244
ELPIstriot
Linguasphere51-AAA-na
{{{mapalt}}}
Istriotščina je po UNESCO Atlasu svetovno ogroženih jezikov razvrščena kot močno ogrožena.

Istriotščina (Lèngua Eîstriota) je romanski jezik italo-dalmatinske veje, ki ga govori približno 400 ljudi v jugozahodnem delu Istre na Hrvaškem, zlasti v Rovinju in Vodnjanu. Ne smemo ga zamenjevati z istrskim narečjem venetščine ali z manj sorodno istroromunščino, ki pripada vzhodnoromanskim jezikom.

Razvrstitev

[uredi | uredi kodo]
Rovinj (Rovigno), zgodovinsko glavno mesto Istriotov
Avstrijski popis leta 1910, ki Istriote razvršča med Italijane, večinsko prebivalstvo je označeno v rdeči. Istriotsko območje leži južno od Limskega kanala.

Istriotščina spada romanske jezike. Razvrstitev jezika je sicer nejasna, obstaja več predlogov:

  • Sorodna ladinščini. Po mnenju italijanskega jezikoslovca Mattea Bartolija se je ladinsko govorno območje do leta 1000 n. št. raztezalo od južne Istre do Furlanije in vzhodne Švice.[2]
  • Samostojen severnoitalski jezik, ki ne pripada ne venetščini ne galoitalskim jezikom. Mnenje podpirata tudi jezikoslovca Tullio De Mauro in Maurizio Dardano.
  • Različica retoromanskih jezikov po mnenju istriota Antonia Ive.[3]
  • Samostojen jezik italodalmatske skupine.[4]
  • Avtohtoni romanski jezik pod močnim vplivom beneških, furlanskih in slovanskih nadstratov po mnenju Mirka Deanovića.[3]
  • Leta 2017 je Inštitut Maxa Plancka za znanost o zgodovini človeštva skupaj z dalmatinščino uvrstil istriotščino med dalmatinskoromanske jezike.[5]
  • Istriotščina je bila v času Kraljevine Italije obravnavana kot poddialekt venetščine.

Govorci istriotščine so svoj jezik poimenovali po šestih mestih, v katerih se je jezik uporabljal. Današnje poimenovanje je v 19. stoletju skoval italijanski jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli.[6]

Istriotščino govorijo tudi v nekaterih komunah Fertilije in Maristele na Sardiniji.

Istriotščino govori le okrog 400 ljudi, kar jo uvršča med ogrožene jezike.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Istriotščina v Ethnologue (23. izd., 2020) Zaprti dostop
  2. Bartoli, Matteo. Le parlate italiane della Venezia Giulia e della Dalmazia. Tipografia italo-orientale. Grottaferrata 1919.
  3. 3,0 3,1 Stammerjohann, Harro (2009). Lexicon Grammaticorum. Tübingen.
  4. »Ethnologue entry for Istriot«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2012. Pridobljeno 19. maja 2024.
  5. »Glottolog 3.1 - Istriot«. glottolog.org (v angleščini). Pridobljeno 21. januarja 2018.
  6. Tagliavini, Carlo. Le origini delle lingue neolatine. Patron Ed. Bologna 1982.