Pojdi na vsebino

Kek (mitologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kek v hieroglifih
V31
V31
N2

Kek
V31
V31
yG43N2A40

Kekui
V31
V31
yG43N2X1
H8
B1

Kekuit
Kek
V31
V31
N2B1
in Kekuit
V31
V31
Z7
y
N2A40
na reliefu iz Deir el-Medine

Kek je bil poosebljenje prvobitne teme (egipčansko kkw sm3w[1]) v staroegipčanski hermopolski ogdoadski teoriji o nastanku sveta. Ogdoado so sestavljali štirje pari božanstev, štirje moški bogovi v paru z njihovimi ženskimi dvojniki. Kekova dvojnica je bila boginja Kekuit.[2][3][4] Kek in Kekuit sta v nekaterih pogledih predstavljala noč in dan in sta se zato imenovala tudi "dvigalec dneva" in "dvigalka noči".[5]

Imeni Keka in Kekuit sta se pisali kk ali kkwy. H Kekovemu imenu se je pripisoval hieroglif za sonce, k Kekuitinemu pa hieroglif za temo.[6]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Na najstarejših upodobitvah je imel Kek kačjo glavo, Kekuit pa žabjo ali mačjo glavo. Na nekaterih upodobitvah sta se enačila s Ka in Kait. V teh primerih je imel Ka-Kek glavo žabe, na kateri je čepel hrošč, Kait-Kekuit pa glavo kače, na kateri je slonel sončni disk.[7]

V grško-rimskem obdobju Egipta se je Keka upodabljalo kot moškega z žabjo glavo, Kekuit pa kot žensko s kačjo glavo, tako kot vse druge dualistične koncepte ogdoade.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. E. Hornung. "Licht und Finsternis in der Vorstellungswelt Altägyptens". Studium Generale 8 (1965): 72-83.
  2. Budge, E.A. Wallis (1904). The Gods of the Egyptians: Or, Studies in Egyptian Mythology. 1. Methuen & Co. str. 241, 283–286.
  3. Budge, E. A. Wallis (1904). The Gods of the Egyptians: Or, Studies in Egyptian Mythology. 2. Methuen & Co. str. 2, 378.
  4. Steindorff, Georg (1905). The Religion of the Ancient Egyptians. G.P. Putnam's Sons.str. 50.
  5. Budge (1904), vol. 1. str. 285f.
  6. Budge (1904), vol. 1. str. 283.
  7. Budge (1904), vol. 1. str. 286.
  • Seawright, Caroline (2003). Kek and Kauket, Deities of Darkness, Obscurity and Night.