Pojdi na vsebino

Loka pri Žusmu

Loka pri Žusmu
Loka pri Žusmu se nahaja v Slovenija
Loka pri Žusmu
Loka pri Žusmu
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°9′34.31″N 15°30′50.53″E / 46.1595306°N 15.5140361°E / 46.1595306; 15.5140361
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaŠentjur
Površina
 • Skupno8,92 km2
Nadm. višina
246,9 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno374
 • Gostota42 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
3223 Loka pri Žusmu
Zemljevidi

Loka pri Žusmu je naselje v Občini Šentjur.

Loka pri Žusmu je razloženo naselje z gručastim jedrom na Kozjanskem ob stičišču cest proti Šentjurju in Celju, ter Podčetrtku in Kozjem. Naselje leži v dolini ob sotočju Dolgega in Tinskega potoka. Naselje sestavlja osem zaselkov: Drnovce, Javoršica, Oslešica, Podvrh, Primožno, Rudnica, Zavrečnica in Žamerk, ki se razprostirajo na pobočjih Velike Košnice, Plešivca in Rudnice.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V začetku 19. stoletja je tu Johann Friedrich postavil glažuto, pozneje spremenjeno v kopitarno. Tu je deloval tudi mlin. Zdaj je v kraju manjši kemični obrat celjskega Aera. V Loki pri Žusmu imajo trgovino, gostišče, pošto, gasilski dom, ter šolo z vrtcem in telovadnico.[2]

Arheologija

[uredi | uredi kodo]

Nad zaselkom Žamrek leži arheološko območje Tinje. Zajema več ledin z arheološkimi najdbami (V riži, Stari grad, Britof). Zaščitna izkopavanja in sondiranja izvedena 1980 in 1981 so odkrila sledove poznoantične utrjene naselbine velikosti okoli 200x300 m, ki zajema vrh griča z ruševinami srednjeveškega gradiča Salburga in velik del južnega pobočja. Na vzhodni pristopni strani je bila naselbina zavarovana z dvema jarkoma, na drugih straneh pa zavarovana z naravno strmino. Pri gradnji ceste je bilo odkritih sedem lesenih deloma poškodovanih stavb, ki so bile postavljene na ozkih terasah, vsekanih v strmo pobočje. Le domnevni kultni objekt v jugovzhodnem delu naselbine je bil zidan. Med poznoantičnimi najdbami je pomemben depo železnega orodja iz konca 6. stoletja. Nekateri značilni kosi keramike kažejo, da je bila postojanka poseljena tudi v slovanskem obdobju. Zunaj naselbine so odkrili sledove grobišč. Posebno pomembna sta dva sarkofaga, mlajši je okrašen s križem.[3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
  3. Enciklopedija Slovenije. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.