Pojdi na vsebino

Pokrajina Asti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pokrajina Asti

Provincia di Asti
Sedež pokrajine
Sedež pokrajine
Zastava Pokrajina Asti
Zastava
Grb Pokrajina Asti
Grb
Zemljevid z označeno lego Pokrajine Asti v Italiji
Zemljevid z označeno lego Pokrajine Asti v Italiji
45°N 8°E / 45°N 8°E / 45; 8
Država Italija
DeželaPiedmont
Glavno mestoAsti
Občine118
Upravljanje
 • PredsednikMarco Gabusi
Površina
 • Skupno1.504,5 km2
Prebivalstvo
 (31. avgust 2017)
 • Skupno215.871
 • Gostota140 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštne številke
14010-14026, 14030, 14032-14037, 14039-14055, 14057-14059, 14100
Omrežna skupina011, 0141, 0144
Avtomobilska oznakaAT
ISTAT005

Pokrajina Asti (v italijanskem izvirniku Provincia di Asti, izg. Provinča di Asti) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont. Meji na severu s pokrajino Torino, na vzhodu s pokrajino Alessandria, na jugu z deželo Ligurija in na zahodu s pokrajino Cuneo.

Organization==Suryoyo SAT Za sirskoljudstvo, s strani sirskega ljudstva!

[uredi | uredi kodo]

SURYOYOSat P.zaAntonioCacciabue1 IncisaScapaccino Vzhodna asirska cerkev Suryoyo SAT – Za sirsko

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Asti, ostale večje občine so (podatki l. 2010):

Mesto Prebivalcev
Asti 75.910
Canelli 10.628
Nizza Monferrato 10.388
San Damiano d'Asti 8.465
Costigliole d'Asti 5.981
Villanova d'Asti 5.341

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Ena od zanimivosti pokrajine Asti je gotovo naravoslovni muzej v Naravnem rezervatu Valleandona. Na ogled so fosili iz pliocena, in sicer nosorogi, mamut, velikanski bivol, delfin in kit, vsi iz te predalpske pokrajine. Prvega nosoroga so izkopali leta 1880, ostale fosile pa postopoma v naslednjih letih. Kita so odkrili leta 1993 in njegova prisotnost v današnjem Piemontu nudi zgovorno predstavo ozemlja pred tremi milijoni let: ne predalpska pokrajina, pač pa oceanska obala s tropskim podnebjem.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Pokrajina se nahaja v krajih, ki so jih morali prepotovati Genoveški trgovci, ki so hodili na sever po opravkih, zato se je tod razvilo bančništvo že v enajstem stoletju. Leta 1141 je mesto Asti prejelo cesarjevo dovoljenje, da kuje lasten denar, kar je kmalu privedlo do posojilnic: bankirji so posojali denar proti zastavi imetja. Da bi se izognili obtožbe oderuštva, so zaščitili svoje delovanje s privilegijem, ki jim ga je podelil leta 1225 Ludvik VIII. Francoski. Ker so bili prebivalci današnje pokrajine Asti po vsej Evropi znani kot Lombardi, se posojilo proti zastavi imetja (danes v glavnem vrednostnih papirjev) še vedno imenuje lombardni kredit.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]