Pojdi na vsebino

Poplave v Sloveniji (2023)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Poplave v Sloveniji leta 2023
Sava v Tacnu 4. avgusta ob 16.00 uri
Datum3.–4.avgust 2023
Trajanje2 dni
Krajširše območje severozahodne Slovenije
Vrstanaravna nesreča
Vzrokmočno neurje
Izidpoplave in razlitja nekaterih rek, proženje zemeljskih plazov
Smrti4[1]
Premoženjska škoda2,98 miljarde €[2]

Poplave v severni in osrednji Sloveniji so se zgodile 4. avgusta 2023 po dolgotrajnejšem močnem nalivu, ki se je začel 3. avgusta. To je bila najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije. Po poročanju Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je bilo najhuje v predgorjih Julijskih Alp od Idrije preko Ljubljanske kotline do Koroške, kjer je padlo med 150 do 200 litrov na kvadratni meter.[3] ARSO je zaradi daljših nalivov izdal rdeče opozorilo za severovzhodno, severozahodno in osrednjo Slovenijo, ki je veljalo do 4. avgusta do polnoči.[3] Prizadeti sta dve tretjini slovenskega ozemlja, pri čemer je največ škode je na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi. Končna ocenjena škoda poplav znaša 2,98 miljarde evrov.[2]

Poplavljenih je več naselij in prometnih povezav na Severnem Primorskem, Gorenjskem in Koroškem; zaradi količine dežja prestopajo vodotoki na Idrijskem, Cerkljanskem ter Škofjeloškem. Zaradi dogodka je bil aktiviran Državni načrt zaščite in reševanja pred poplavami. Močnejše deževje je Slovenijo prečkalo že v drugi polovici julija, poplave in večja razlivanja rek pa so povzročili nalivi, ki so Slovenijo prečkali v noči s četrtka, 3. avgusta, na petek 4. avgusta. Prva razlivanja rek na Gorenjskem in v Posočju so se pričela 3. avgusta okrog 20. ure, ARSO pa je opozoril tudi pred razlivanjem morja.[4] Poplave so bile sicer podobne tistim v letih 1990, 1998 in 2004.[5]

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Infrastruktura

[uredi | uredi kodo]

V primerjavi s katerokoli državo v soseščini namenja država Slovenija najmanjši odstotek proračuna za upravljanje z vodno infrastrukturo in vodotoki že od osamosvojitve dalje. Po gospodarski krizi, okoli leta 2012, pa so se je že tako nizek odstotek spustil na tako rekoč ničelno raven, saj je država zanje namenila le 1,6 milijona evrov,[6] kar ni dovolj niti za vzdrževanje nasipov ob Muri v skupni dolžini sto kilometrov.

Vremenske razmere

[uredi | uredi kodo]

Vse od maja 2023 so satelitski posnetki beležili rekordno visoke temperature površine severnega Atlantskega oceana.[7] To je zaradi povečanega izhlapevanja pospeševalo nastanek front, ki so potovale proti vzhodu in povzročale nadpovprečno količino padavin v Srednji Evropi že pred običajnim jesenskim deževnim obdobjem. Meteorologi ARSO so v četrtek, 3. avgusta, izdali napoved dolgotrajnejših nalivov v naslednjih dneh, med katerimi naj bi padla celomesečna količina padavin. Ker je bila že v predhodnem obdobju količina padavin velika, je bil vodostaj rek že povišan in s tem tveganje za nastanek poplav povečano. ARSO je tako izdal oranžni alarm za večji del države.[8]

Kronološki potek

[uredi | uredi kodo]

Petek 4. avgusta

[uredi | uredi kodo]
Zemeljski plaz blizu Rudarske hiše v Idriji
Narasla Kamniška Bistrica je uničila most v Stahovici pri Kamniku
Zaradi naraščanja gladine Bohinjskega jezera delno poplavljen kamp v Ukancu. Bohinj sicer ni bil med huje prizadetimi območji.

Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje[9][10][11] je v 12 urah posredovalo 168 gasilskih enot v 1039 intervencijah. Pri tem so prečrpavali vodo iz zalitih objektov, prekrivali sprožene plazove ter odstranjevali naplavnine in odnešena vozila.[12] V Kamniku, Komendi, mestni občini Maribor, Ptuj, Kranj, Celje ter Ljubljana in občinah Duplek, Starše in Slovenj Gradec so se oglasile sirene za nevarnost pred zemeljskimi plazovi in poplavami.[3] V več občinah je bil razglašen večji obseg intervencij,[13] na območju občin Kamnik in Komenda pa splošna nevarnost.[14][15]

Poplavili sta Gradaščica in Poljanska in Selška Sora, do poplavnega vala je prišlo tudi na Savinji, Pšati in Kamniški Bistrici.[3] Na območju Bistričice naj bi hudournik odnesel starejšo osebo, vendar točen vzrok smrti še ni znan.[16] Civilna zaščita naj bi sicer prejela več poročil o smrtnih žrtvah.[5]

Žiri so zaradi poplavljene ceste ter več plazov na okoliških cestah proti Idriji ter Škofji Loki ostale odrezane od sveta. V Žireh sta poplavljala tako Sora kot Račeva, zalitih je bilo več kot 100 objektov.[14] Dva stanovanjska objekta sta bila evakuirana v Baški grapi.[12] Evakuacija je potekala v Sorškem gaju v dolini Lipnice, tamkajšnje prebivalce so premestili v Športno dvorano Medvode; prav tako pa izvedli evakuacije na poplavljenih območjih Od sveta sta bili odrezani tudi občini Mozirje ter Solčava in del občine Črna na Koroškem.[3] V dolino Kanomlje so bile prekinjene vse prometne povezave, zaprte ceste pa so oteževale tudi intervencije na širšem idrijskem območju.[17]

Na Tolminskem, Cerkljanskem in Idrijskem so vodotoki zalili več hiš, stanovanjski in drugi objekti so bili poplavljeni tudi na območju občin Vodice, Škofja Loka. Popolnoma poplavljeni sta bila tudi Moste pri Komendi in Rečica ob Savinji. Poplavilo je tudi Luče, Mežico in Dravograd, Laško, Mozirje, Nazarje, Škofjo Loko, Šoštanj, Pohrastnik, Florjan, Topolšica, Celje, Begunje in Poljče. Najhuje je bilo v Poljanski in Selški dolini. Po besedah Klemna Šmida, poveljnika gorenjske civilne zaščite, je bila »celotna Gorenjska pod vodo«.[14] V Ljubljani sta poplavljali Sava in Gradaščica v njenem zgornjem toku. V Polhograjskih dolomitih so naselja ogrožali predvsem zemeljski plazovi.[18] V Ljubnem ob Savinji je narasla reka odnesla tri hiše, ljudi so evakuirali v tamkajšnjo osnovno šolo. V centru Celja je bila odrejena evakuacija.[19]

Zaradi poplav sta bili v petek zaprti gorenjska avtocesta ter štajerska avtocesta na dveh odsekih, na ostalih odsekih na prizadetih območjih pa je bil promet dovoljen tudi za vozila brez vinjete. Prav tako so bile zaprte železniške povezave Kranj–Jesenice, Ruše–Pilberk, bohinjski železniški predor ter velenjska proga. Zaradi poplavljenih cest in železnic je bil javni potniški promet otežen.[20] Zaprtih je bilo tudi več regionalnih in lokalnih cest, predvsem zaradi podrtja vozišča, zemeljskih plazov, nanosov peska in blata ali visoke vode na cestišču.[13] Na Otiškem Vrhu je odneslo most.[5] Večina cest v Zgornji Savinjski dolini je bila zaprtih.[19]

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je aktiviralo načrt Vihra, ki je v intervencijo vključil pomoč Slovenske vojske.[14] Na več poplavljenih območjih so delovali helikopterji. Sestal se je tudi štab republiške civilne zaščite. Slovenska vojska se je na terenu odpravila z oklepnimi vozili.[5] Evropska unija je izrazila pripravljenost na možno aktivacijo mehanizma za civilno pomoč.[21]

Na poplavljenih območjih je bilo okrog 16.000 ljudi brez elektrike.[22] Zaradi kalitve vodnih sistemov je bilo odrejeno prekuhavanje vode.[13] Ob poplavah v Begunjah na Gorenjskem je prišlo do motenega delovanja zdravstvenega sistema, uprava bolnišnice je zato iskala možnosti za premestitev bolnikov.[15]

Avstrijske oblasti so v tem času pričele z nižanjem gladine akumulacijskih jezer na Dravi, a so proti večeru pretok zmanjšali.[23]

Sobota 5. avgusta

[uredi | uredi kodo]

Nekatere reke v zgornjem toku so začele upadati in se vračati v svoje struge. Prebivalci, Civilna zaščita, gasilci in vojska so se lotili odpravljanja posledic. Še vedno je bila zaprta cela vrsta državnih in občinskih cest, zato je bila nedostopnih vrsta naselij, še vedno ni bila povsod vzpostavljena dobava elektrike in komunikacijskih povezav. So se pa zaradi razmočenosti zemljine začeli množično prožiti zemeljski plazovi, ki so ogrožali hiše in zasipavaku ceste.

Na območju Dolnje Bistrice je reka Mura v soboto popoldne prebila vodni nasip in začela poplavljati. Zvečer so morali evakuirali nekaj sto ljudi.

Vojska se je s helikopterjem prebila do Črne na Koroškem, pripeljala ustekleničeno vodo, hrano, gorivo.

Nedelja 6. avgust

[uredi | uredi kodo]
Količina padavin in kraji, kjer je bila odrejena evakuacija ljudi, v obdobju od 1. do 6. avgusta po podatkih Centra Evropske komisije za usklajevanje nujnega odziva (ERCC)

Vreme se je umirilo.

Še vedno je bila dostopnost do prizadetih območij najtežja na Koroškem in delih Zgornje Savinjske doline. Delavci Elektro Celja so s helikopterjem preleteli Zgornjo Savinjsko dolino in ugotovili, da je električna infrastruktura popolnoma uničena.[24]

Še vedno pa je naraščača Mura. ARSO je sporočil o rekordnem pretoku 1445 kubičnih metrov. S pomočjo helikopterja so zato utrjevali visokovodni nasip ob Muri.[25]

Tudi spodnji tokovi Save, Drave in Mure se še niso umirili. Sava je v spodnjem toku, predvsem ob sotočju s Krko, še poplavljala, a že pričela upadati. Pretok Drave v spodnjem toku se je še nekoliko povečeval, poplavljale so še Dravinja, Pesnica, Savinja in pritoki Krke.

Oktober in november 2023

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Neurja oktobra in novembra 2023 v Sloveniji.

Močno deževje je povzročilo razlivanje rek in poplave tudi dva meseca in pol po katastrofalni ujmi, v petek, 27. oktobra in nato v petek, 3. novembra 2023.[26][27][28]

Odzivi

[uredi | uredi kodo]

Po besedah evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča, ki je prisostvoval izredni seji vlade, sklicani za 5. avgust, lahko Slovenija računa na evropsko pomoč in podporo. Slovenija je najprej zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, s katerimi bo lažje ocenila obseg škode in usmerila sredstva za soočenje s posledicami.[29]

Prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite za pomoč (ERCC) v mehanizaciji za odstranjevanje naplavin in zagotavljanja prevoznosti cest je Slovenija že v nedeljo 6. avgusta zaprosila za 10 delovnih strojev (bager, goseničar) do 7,5 ton z inženirsko ekipo, 10 delovnih strojev (bager, goseničar) do 17,5 ton z inženirsko ekipo, 10 delovnih strojev (bager, goseničar) nad 17,5 ton z inženirsko ekipo, 10 delovnih strojev (bager in buldožer) z inženirsko ekipo, 30 specialnih vozil za urejanje vodotokov z inženirsko ekipo in 20 montažnih mostov do 40 metrov.[30]

Prek mehanizma Nata za odzivanje na naravne in druge nesreče (EADRCC) pa je Slovenija zaprosila za pomoč v obliki petih težkih vojaških helikopterjev z nosilnostjo vsaj pet ton za prevoze, 200 vojakov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter 20 montažnih mostov do 40 metrov.[30]

Problematiko posledic neurja je najprej obravnaval Svet za nacionalno varnost. Zatem se je sestala vlada in sprejela spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ter jih poslala po nujnem postopku v Državni zbor. Ta se je sestal v sredo 9. avgusta na izredni seji. Ključen namen teh naj bi bila hitra pomoč prizadetim. Odločili so tudi, da so izjemoma lahko v nedeljo odprte živilske trgovine in trgovine s tehničnim blagom, kar so nekateri trgovci upoštevali.

Obisk Ursule von der Leyen v Črni na Koroškem

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je 9. avgusta obiskala Slovenijo in si v spremstvu Roberta Goloba ogledala stanje na terenu, je napovedala, da bo Sloveniji leta 2023 za odpravljanje posledic poplav iz solidarnostnega sklada EU na voljo 100 milijonov evrov, prihodnje leto pa 300 milijonov evrov. Slovenija mora čim prej tudi speljati postopke za pridobitev sredstev iz drugih za take primere namenjenih skladov EU.

10. avgusta je na izredni seji državni zbor soglasno sprejel spremembe in dopolnitve zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.[31] Državni svet je napovedal, da se bo odrekel vetu na omenjeni zakon. Predsednik vlade je napovedal tudi vzpostavitev posebnega sklada za obnovo po poplavah. Vanj bodo vključili evropska in proračunska sredstva, prvi obrok iz nacionalnega proračuna bo 300 milijonov evrov. Za naslovitev sanacije škode po poplavah je napovedal povečanje proračunske rezerve za okoli 220 milijonov evrov. Vlada je 14. avgust, ponedeljek pred praznikom Marijinega vnebovzetja, razglasila za »dan solidarnosti« – dela prost dan za večino delovno aktivnega prebivalstva razen zaposlenih v kritični infrastrukturi, javnem zdravstvu, centrih za socialno delo in v veterini.[32]

V tednih po nesreči se odpravljanje posledic ujme nadaljuje, prišla je tudi zaprošena pomoč v mehanizaciji, helikopterjih in posadkah ter montažni mostovi iz tujine. Humanitarne organizacije nadaljujejo z zbiranjem in razdeljevanjem pomoči.

Državni sekretar Boštjan Šefica ob obisku v Strugah, oktober 2023
Obisk ekipe Vlade RS v Savinjski regiji, oktober 2023

Vlada je na 64. redni seji dne 17. 8. 2023 obravnavala predloge rešitev za pripravo interventne zakonodaje po nedavnih uničujočih poplavah in bo pripravila dva zakona. V zakona bodo predvidoma vključene naslednje rešitve: začasna namestitev posameznikov in družin, tehnične pisarne, pohitritev postopkov za nujno rekonstrukcijo, občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče, Izredne denarne pomoči, 100-odstotno sofinanciranje plače, solidarnostna pomoč za samozaposlene v podjetjih, kulturi in pri kmetih, Moratorij na posojila za pravne in fizične osebe.

Vzpostavljeni so bili mobilni timi strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.

Predstavniki Skupnosti občin Slovenije so na sestanku z MNVP dne 18. avgusta 2023 pozvali ministrstvo, da pripravi izhodišča za nujno sanacijo vodotokov z navodili, kaj naj občine delajo, da ne bodo s svojimi ukrepi ustvarile nove težave. Vodarska stroka je namreč opozorila, da veljavni predpis, to je Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih[33], ogroženih zaradi poplav, ki so jo spisali na takratnem ministrstvu za okolje in prostor, ki ga je vodil Janez Podobnik (SLS). Uredbo je prva vlada Janeza Janše (SDS) sprejela v začetku septembra 2008 in velja še danes (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Ta uredba je omogočila, da so se gradile stanovanjske hiše, gospodarski in drugi objekti na poplavnih območjih, na katerih se nikoli ne bi smelo graditi. Obstajajo primeri lastnikov, ki svojih hiš zaradi tega niso mogli zavarovati za škodo ob poplavah, pri pridobitvi gradbenega dovoljenja pa niso imeli nobenih težav.

Oktobra 2023 je naselje Struge obiskala državni sekretar Boštjan Šefic. Vodja obnove po poplavah je prebivalcem ob obisku svetoval selitev na začasne lokacije, saj bi se v prihodnje lahko sprožili hudi plazovi. Savinjsko regijo je kolektivno obiskala tudi ekipa ministrov skupaj s predsednikom vlade, ki se je seznanila z možnostmi reševanja in aktualno sliko v regiji.[34][35]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Poplave terjale še eno smrtno žrtev, ob Savi našli truplo starejšega moškega«. N1 Slovenija. 5. avgust 2023. Pridobljeno 5. avgusta 2023.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Končna ocena neposredne škode skoraj tri milijarde evrov«. Delo. 25. oktober 2023. Pridobljeno 10. septembra 2024.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 »Nočna mora na Gorenjskem in Koroškem. Razmere so katastrofalne. #video«. siol.net. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  4. ↑ »Začelo se je: reke naraščajo, padavine bodo zajele vso državo«. siol.net. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 S, A. »"Toliko padavin ni v enem dnevu padlo nikoli. Posledice so hude." Ni še konec«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  6. ↑ Kutin, Andreja. »(INTERVJU) Primož Banovec: Za vse niso krive podnebne spremembe«. vecer.com. Pridobljeno 7. avgusta 2023.
  7. ↑ »Record-breaking North Atlantic Ocean temperatures contribute to extreme marine heatwaves«. Climate change. Copernicus. 6. julij 2023. Pridobljeno 10. julija 2023.
  8. ↑ Turk, Miha (3. avgust 2023). »V noči na soboto so napovedane poplave«. Dnevnik. Pridobljeno 10. avgusta 2023.
  9. ↑ »Dnevni informativni bilten Centra za obveščanje Republike Slovenije«. 4. avgust 2023.
  10. ↑ »Dnevni informativni bilten Centra za obveščanje Republike Slovenije«. 5. avgust 2023.
  11. ↑ »Dnevni informativni bilten Centra za obveščanje Republike Slovenije«. 6. avgust 2023.
  12. ↑ 12,0 12,1 »Ponoči evakuacija ljudi iz treh kampov #foto«. siol.net. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 »Zaprte številne ceste, tudi del gorenjske in štajerske avtoceste«. www.24ur.com. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 14,3 »Izredne razmere: 'Cela Gorenjska je pod vodo'«. www.24ur.com. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  15. ↑ 15,0 15,1 S, A. »Gorenjska je pod vodo. Poziv ljudem, da ostanejo doma«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  16. ↑ »Poplave na Kamniškem naj bi terjale tudi življenje #video«. siol.net. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  17. ↑ Ma, Al. »Severna Primorska: Plazovi otežujejo delo reševalcem«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  18. ↑ K, G. »Osrednjeslovenska regija: V Ljubljani se je oglasila sirena za nevarnost«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  19. ↑ 19,0 19,1 K, G. »Zgornjesavinjska dolina: Materialna škoda je nepopisna, evakuacija tudi v Celju«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  20. ↑ »Kolaps prometa v državi. Zaprtih nešteto cest. Poplavljene tudi železnice«. siol.net. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  21. ↑ V, B. »Komisar Lenarčič ob poplavah: Pripravljeni smo aktivirati mehanizem za civilno zaščito«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  22. ↑ »Ljudje ujeti v hišah, v Lučah so se nekateri zatekli na strehe«. www.24ur.com. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  23. ↑ S, A. »Podravje: Kljub povečanemu pretoku Drave za zdaj potrebna manjša posredovanja gasilcev«. rtvslo.si. Pridobljeno 4. avgusta 2023.
  24. ↑ C, G. »Savinjska dolina: Luče in Solčava so dostopne z Jezerskega«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  25. ↑ »Evakuacija ob Muri preklicana. Obnavljanje cestnih povezav na Koroškem in v Savinjski dolini«. rtvslo.si. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  26. ↑ »V Baški grapi odneslo del ceste, evakuirani prebivalci so se vrnili na svoje domove«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. oktobra 2023.
  27. ↑ »V Zgornji Savinjski dolini odneslo nekaj montažnih mostov, ponekod padala toča«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. oktobra 2023.
  28. ↑ »Najbolj črni scenariji se niso uresničili, a ponekod še pričakujejo obsežne poplave«. 24ur.com. Pridobljeno 3. novembra 2023.
  29. ↑ Valadzija, Marko (5. avgust 2023). »Lenarčič: Slovenija bo zaprosila za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada«. N1. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  30. ↑ 30,0 30,1 »Slovenija zaprosila za 40 strojev, montažne mostove, helikopterje in vojake«. www.24ur.com. Pridobljeno 6. avgusta 2023.
  31. ↑ »Vladni predlog potrjen: v ponedeljek bo dela prost dan«. Siol.net. 9. avgust 2023. Pridobljeno 12. avgusta 2023.
  32. ↑ »Ponedeljkove izjeme: za nekatere zaposlene bo odrejeno delo«. 24ur.com. 10. avgust 2023. Pridobljeno 12. avgusta 2023.
  33. ↑ PIS[1]
  34. ↑ »Šefic zaradi nevarnega plazu prebivalcem Strug predlaga selitev na začasne lokacije«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. oktobra 2023.
  35. ↑ »Letušani se bodo morali seliti. Golob: Zagotovili bomo nadomestne gradnje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. oktobra 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: poplave v Sloveniji avgusta 2023.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Poplave_v_Sloveniji_(2023)&oldid=6298326«