Robert Wilhelm Bunsen
Robert Bunsen | |
---|---|
Rojstvo | Robert Wilhelm Eberhard Bunsen 30. marec 1811[1][2][…] Göttingen[4][5][…] |
Smrt | 16. avgust 1899[7][8][…] (88 let) Heidelberg[4][10][…] |
Bivališče | Nemčija |
Narodnost | nemška |
Področja |
|
Ustanove |
|
Alma mater | Univerza v Göttingenu |
Mentor doktorske disertacije | Friedrich Stromeyer |
Doktorski študenti | |
Poznan po | odkritje kakodilnega radikala, cezija in rubidija iznajdba Bunsenovega gorilnika, elektrokemijskega člena ogljik-cink razvoj metod za plinsko in spektroskopsko analizo |
Pomembne nagrade |
|
Podpis |
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Bunsen je bil najmlajši od štirih sinov profesorja filologije. Študiral je kemijo na Univerzi v Göttingenu in tam leta 1831 doktoriral. Od leta 1836 do 1852 je predaval na Visoki obrtniški šoli (Politehniški šoli) v Kasslu, kjer je nadomestil Wöhlerja. Bil je univerzitetni profesor na univerzah v Marburgu in Breslauu (zdaj Wrocław). Potem pa je bil vse do upokojitve leta 1889 profesor na Univerzi v Heidelbergu.
Leta 1834 je odkril protistrup, hidrirani železov oksid, ki ga še danes uporabljamo proti zastrupitvi z arzenikom. Njegova raziskava dvojnih cianidov, je dokazala načelo v organski kemiji, da je narava sestavljenih snovi odvisna od radikalov, ki jo sestavljajo.
Rezultate svojih raziskav odpadnih plavžnih plinov je leta 1857 objavil v klasičnem delu Gasometrične metode. Z Gustavom Robertom Kirchhoffom velja za utemeljitelja spektralne analize. Leta 1859 sta skonstruirala prvi spektrograf na prizmo. Tega leta je s takšnim postopkom pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske črte v Sončevem spektru.
Leta 1861 sta z istim postopkom odkrila nova kemijska elementa rubidij in cezij. Po tem postopku se snov, ki se jo proučuje, pričvrsti na platinasto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Iznašel je že omenjeni gorilnik, čeprav gre zasluga tudi Michaelu Faradayu. Konstruiral je dva galvanska člena s cinkom kot negativno in ogljikom kot pozitivno elektrodo. Člen je uporabil za napajanje obločne svetilke. Izumil je tudi fotometer s katerim je meril njeno svetlost. Galvanski člen je uporabljal pri elektrolitskem postopku pridobivanja čistega kovinskega magnezija. Z elektrolizo je dobil tudi aluminij. Znan je tudi po fotometru z masno zaslonko na zaslonu iz papirja in črpalko na vodni curek.
Bil je zelo odličen eksperimentator. Izumil je še ledni kalorimeter in filtrirno črpalko.
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Nagrade
[uredi | uredi kodo]Za svoje znanstvene dosežke je leta 1860 prejel Copleyjevo medaljo Londonske kraljeve družbe, leta 1877 Davyjevo medaljo in leta 1898 Albertovo medaljo.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://global.britannica.com/biography/Robert-Wilhelm-Bunsen
- ↑ Record #118664999 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ geni.com — 2006.
- ↑ 4,0 4,1 Бунзен Роберт Вильгельм // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ http://metro.co.uk/2011/03/31/robert-bunsen-turns-200-top-3-bunsen-burner-videos-647583/
- ↑ 6,0 6,1 www.accademiadellescienze.it
- ↑ Бунзен, Роберт-Вильгельм // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1891. — Т. IVа. — С. 931-932.
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ Marburger Professorenkatalog — 2016.
- ↑ http://www.degruyter.com/dg/viewarticle.fullcontentlink:pdfeventlink/$002fj$002fci.2010.32.issue-6$002fci.2010.32.6.10$002fci.2010.32.6.10.pdf?t:ac=j$002fci.2010.32.issue-6$002fci.2010.32.6.10$002fci.2010.32.6.10.xml
Viri
[uredi | uredi kodo]- Strnad, Janez (2010), Fiziki, 7. del, Ljubljana: Modrijan, str. 66–74, COBISS 53716736, ISBN 978-961-241-424-5
- Rojeni leta 1811
- Umrli leta 1899
- Nemški fiziki
- Nemški kemiki
- Predavatelji na Univerzi v Marburgu
- Predavatelji na Univerzi v Breslauu
- Predavatelji na Univerzi v Heidelbergu
- Odkritelji kemičnih elementov
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Prejemniki Davyjeve medalje
- Člani Accademie dei Lincei
- Nemški akademiki
- Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Nemški univerzitetni učitelji
- Člani Kraljeve švedske akademije znanosti
- Člani Madžarske akademije znanosti
- Diplomiranci Univerze v Göttingenu
- Rubidij
- Cezij