Pojdi na vsebino

Rudolf Golouh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rudolf Golouh
Portret
Rojstvo23. oktober 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1]
Koper
Smrt23. december 1982({{padleft:1982|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1] (95 let)
Ljubljana
Druga imenaEmorales, Fortunio, Gh
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklicnovinar, pisatelj, politik, publicist, zgodovinar, pesnik, dramatik, urednik
Poznan popisatelj

Rudolf Golouh, slovenski politik, urednik, novinar in dramatik, * 23. oktober 1887, Koper, † 23. december 1982, Ljubljana.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je očetu Lavrenciju in materi Marijin (roj. Perenčić). Ker v času njegove mladosti v Trstu še ni bilo slovenskih šol, je obiskoval italijanske. Dokončal je 2. razred gimnazije, nato pa se je posvetil žurnalistiki. Pri 18. letih je postal sodelavec in urednik anarhističnega lista Germinal. Policija je želela narediti konec anarhistični propagandi, zato je Golouha najprej zaprla, nato pa še izgnala iz Trsta. Leta 1910 se je vrnil in se pridružil Jugoslovanski socialno demokratični stranki (JSDS). Sodeloval je pri časopisu Rdeči prapor in urejal tri sindikalna glasila (Železničar, Stavbinski delavec in Kamnarski delavec). Po letu 1910 je bil organizator slovenskie socialne demokracije na Primorskem. Od leta 1913 dalje je objavljal svoje pesmi in v italijanščino prevajal Cankarja in Župančiča. Leta 1915 je postal urednik Zarje, leta 1919 pa urednik dnevnika Naprej! v Ljubljani.

Zavzemal se je za združitev Slovencev v Jugoslaviji kot zvezi enakopravnih narodov, zato se je pridružil skupini Socialistična omladina, ki je izdajala revijo Demokracija (1918–1919).

Po koncu vojne se je začel Golouh politično vzpenjati. Najprej je postal član Narodnega sveta v Trstu, imel je tesne stike z začasno deželno vlado v Ljubljani, bil je v slovenski delegaciji skupaj z Josipom Ferfoljo, zadolžen za jadransko problematiko, leta 1919 se je udeležil mirovne konference v Parizu, po selitvi v Ljubljano pa je zopet delal v JSDS. S somišljeniki je kmalu izstopil iz JSDS in marca 1920 ustanovil prvo komunistično organizacijo v Sloveniji – Delavsko socialistično stranko za Slovenijo. Izdajali so časopis Ujedinjenje, kjer je deloval kot urednik.

Ko se je preselil v Maribor, se je vrnil k socialnim demokratom, ki so ga novembra 1920 izvolili za poslanca v jugoslovansko ustavodajno skupščino. Med letoma 1920 in 1923 ter med 1926 in 1941 je deloval v Mariboru kot novinar (prvi urednik Delavske politike), zadružni organizator in 10 let kot vodja borze dela. Leta 1930 je bil imenovan v prvo sestavo banskega sveta Dravske banovine.[2] Bil je podžupan Maribora (1933–1935). Bil je podpredsednik zadruge Mariborski teden.[2] Sodeloval je v ljudskofrontnem kmečko-delavskem gibanju. Leta 1941 je pred nemškim okupatorjem zbežal v Ljubljano, kjer se je vključil v OF. Po zlomu Italije so ga nemške oblasti aretirale in ga odpeljale v Dachau.

Po vojni je živel v Ljubljani in kot raziskovalec delal v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Skupaj z Dušanom Kermavnerjem je uredil zbornik Socialistično gibanje v Sloveniji 1869–1920 (1951) in sodeloval pri 11 knjigah Zbornika o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Leta 1966 je objavil avtobiografsko knjigo Pol stoletja spominov.

Književno delo

[uredi | uredi kodo]

Golouhove prve pesmi, ki jih je objavil leta 1913, so imele revolucionarno in nacionalno vsebino. Bolj kot pesnik pa je ustvarjal kot dramatik. Napisal je komedijo Komedija sedanjosti in naslednje drame: Kriza (1927), ki je znana po prvih masovnih scenah v slovenskem gledališču in je bila prvič uprizorjena na Delavskem odru v Ljubljani leta 1928; Groteska sedanjosti (1932); Od zore do mraka (1935); Krisalida (1940); Od krize do groteske (1976).

Golouh je prvi, ki je prevajal dela I. Cankarja (Dunajski večeri, Hlapec Jernej) in O. Župančiča (Ob Kvarnerju) v italijanščino.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Dramatika

[uredi | uredi kodo]
Plakat za uprizoritev drame Krisalida v Narodnem gledališču v Mariboru leta 1940

Knjige in zborniki

[uredi | uredi kodo]
  • Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo (1926) (COBISS)
  • Socialistično gibanje v Sloveniji 1869 - 1920 (1951) (COBISS)
  • Pol stoletja spominov (1966) (COBISS)
  • Zbornik o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov (11 knjig)

Članki in druge objave

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Istrapedia
  2. 2,0 2,1 Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)
  • Enciklopedija Slovenije, s. v.
  • Stanko Janež: Pregled slovenske književnosti. Maribor, 1978.
  • Avgust Lešnik: Rudolf Golouh (1887-1982) v ognju socialnih idej in gibanj. Spominski zapis ob 120-letnici rojstva in 25-letnici smrti. Annales, Series Historia et Sociologia 17/2 (2007), 488-491. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  • Avgust Lešnik: Rudolf Golouh na križiščih socialnih/socialističnih idej in gibanj prve polovice 20. stoletja. Prispevki za novejšo zgodovino 58/2 (2018), 22–50 (COBISS)
  • Mala splošna enciklopedija DZS, s. v.
  • »Golouh Rudolf«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Knjiga Portal:Literatura