Siderit
Siderit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | V. skupina - Karbonati |
Kemijska formula | Železov(II) karbonat FeCO3 |
Strunzova klasifikacija | 05.AB.05 |
Klasifikacija DANA | 14.01.01.03 |
Kristalna simetrija | Heksagonalni skalenoeder (3 2/m), prostorska skupina R 3c |
Osnovna celica | a = 4,72Å, c = 15,46 Å, Z = 6, V = 298,28 |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 115,86 g/mol |
Barva | Rumenkasto rjava, rjava, siva, rumenkasto siva, zelenkasto siva |
Kristalni habit | Grozdast, masiven, ploščat |
Kristalni sistem | Trigonalni |
Dvojčičenje | Neobičajno, lamelarno na {0112} |
Razkolnost | Popolna na {0111} |
Lom | Neraven do školjkast |
Žilavost | Krhek |
Trdota | 4 – 4,5 |
Sijaj | Steklast, lahko tudi svilnat do bisern |
Barva črte | Bela |
Prozornost | Prozoren do polprozoren |
Specifična teža | 3,5 |
Gostota | 3,96 g/cm3 (izračunana: 3,87 g/cm3) |
Optične lastnosti | Enoosen (-) |
Lomni količnik | nω = 1,875 nε = 1,633 |
Dvolomnost | δ = 0,242 |
Disperzija | Močna |
Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
Topnost | Topen v vroči HCl |
Radioaktivnost | Ni radioaktiven |
Sklici | [1][2][3] |
Siderit je mineral železov(II) karbonat FeCO3. Siderit je pomembna železova ruda, ker vsebuje 48 % železa in ne vsebuje žvepla in fosforja. Železo je lahko delno zamenjano z magnezijem ali manganom.
Vsebuje lahko do 11 odstotkov MnCO3, 12 odstotkov MgCO3 in 2 odstotka CaCO3.
Njegovo ime je nastalo iz grške besede σίδηρος, sideros, 'železo'.
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Kristali so romboedrični z značilno sedlasto ukrivljenimi in razbrazdanimi ploskvami. Lahko je tudi masiven. Barva je lahko rumena do temno rjava ali črna. Črna barva je posledica prisotnosti mangana, zato se ta različek imenuje tudi manganosiderit.
Siderit ima trdoto 3,5–4, specifično težo 3,8, belo barvo črte in steklast do bisern sijaj.
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Najpogostejša nahajališča siderita so hidroretmalne žile. Pogosto spremlja barit, fluorit, galenit in druge minerale. Pojavlja se tudi v skrilavcih in peščenjakih, v katerih včasih tvori konkrecije. V sedimentnih kamninah pogosto nastaja v plitvih kotanjah, njegova sestava pa je odvisna od sestave okoliških sedimentov.[4]
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Siderit je karbonatna železova ruda, ki med praženjem pri temperaturi 500 - 600 °C razpade na FeO in CO2:
- FeCO3 → FeO + CO2
Nastali FeO se nato oksidira v Fe2O3:
- 4FeO + O2 → 2Fe2O3
Sideritne rude pogosto vsebujejo veliko jalovine, zato so za proizvodnjo surovega železa manj primerne.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/siderite.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://www.mindat.org/min-3647.html Mindat
- ↑ http://www.webmineral.com/data/Siderite.shtml Webmineral data
- ↑ Mozley, P.S., 1989, Relation between depositional environment and the elemental composition of early diagenetic siderite: Geology, 17, str. 704-706