Stater
Stater (starogrško στατήρ, latinizirano: statér, dob. 'teža') je bil antični grški kovanec, v obtoku v več grških regijah. Naziv stater se je uporabljal tudi za druge, njemu podobne kovance, ki so se kovali drugod po staroveški Evropi.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Stater je bil grška srebrna valuta, ki je bila sprva kot palice in kasneje kot kovanci v obtoku od 8. stoletja pr. n. št. do leta 50 n. n. št. Najstarejši znani kovanec z vtisnjeno podobo je kovanec iz elektrona v obliki želve, izkovan v Egini[1] okoli leta 650 pr. n. št.[2] Razstavljen je v Francoski narodni knjižnici v Parizu. Stater kot enota za maso se je zgledoval po evbejskem staterju z maso 16,8 grama, ta pa po feničanskem šekelu.[3]
Srebrni stater z maso 8,6 g, kovan v Korintu,[4] je bil razdeljen na tri srebrne drahme po 2,9 g in bil pogosto povezan z atensko srebrno didrahmo (dve drahmi), ki je tehtala 8,6 g.[5] Atenska srebrna tetradrahma (štiri drahme) je tehtala 17,2 g. Staterji so se kovali v več mestnih državah v Grčiji (Egina, Aspendos, Delfi, Knosos, Kidonija) in Joniji (Lampzak, Megalopolis, Metapont, Olimpija, Faist, Pozejdonija, Sirakuze, Taras, Tebe) in drugod.
Obstajal je tudi zlati stater, vendar so ga kovali le ponekod in je bil v glavnem obračunska enota, vredna 20–28 drahm, odvisno od kraja in časa. Atenski zlati stater je bil vreden 20 drahem. Razlog je bil v tem, da je zlati stater na splošno tehtal približno 8,5 g, kar je dvakrat več kot drahma, medtem ko je bilo razmerje vrednosti med zlatom in srebrom okoli 10:1. Zdi se, da so zlati staterji večinoma makedonskega izvora. Najbolj znan grški zlati stater je 28-drahemski kizikenoj iz Kizika.
Negrški staterji
[uredi | uredi kodo]
Keltska plemena, ki so služila kot plačanci v severni Grčiji, so po vrnitvi domov koncept staterja prenesla v zahodno in srednjo Evropo.[6] V Galiji so galski poglavarji, vojni veterani Filipa II. Makedonskega, njegovega sina Aleksandra in njegovih naslednikov kovali zlate filipije po vzoru na Filipove.[6] Nekateri galsko-belgijski staterji so se na veliko izvažali v Veliko Britanijo.[7] Slednji so vplivali na staterje, kovane v Britaniji.[8] Britanski zlati staterji so na splošno tehtali med 4,5 in 6,5 g.[9]
Keltske staterje so kovali tudi na ozemlju današnje Češke in Poljske.[10] Aleksandrova osvajanja so razširila grško kulturo proti vzhodu, kar je privedlo do sprejetja staterjev v Aziji. Zlate staterje iz obdobja kušanskega kralja Kaniške so našli tudi v starodavni Gandhari.[11]
Leta 2018 so arheologi v naselju Podzemelj pri Metliki na Pezdirčevi njivi odkrili petnajst poznoantičnih grobov. V enem od grobov so našli bronast pas z zlatnikom, ki je bil keltska imitacija staterja Aleksandra Velikega. Na njem sta upodobljeni boginji Nike in Atena. Skovan je bil v prvi polovici 3. stoletja pr. n. št.[12]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Lidijski kovanec iz elektrona iz zgodnjega 6. stoletja pr. n. št., denominiran kot 1⁄3 staterja -
-
-
Stater, kovan v Veliji 334–300 pr. n. št., spredaj Atena s frigijsko čelado, zadaj lev, ki požira plen -
Zlati stater britanskih Korieltauvov, kovan okoli 50−20 pr. n. št. -
Armoriški srebrni stater s Kanalskih otokov, kovan okoli 75 pr. n. št. -
Na zadnji strani staterja s Kanalskih otokov je upodobljen stiliziran konj in pod njim komet -
Srebrni stater Mitrapata Likijskega, kovan okoli 390–370 pr. n. št.
.jpg?lang=sl)
.jpg?lang=sl)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Coin images
- ↑ Ancient coinage of Aegina. snible.org. Retrieved on 2011-02-10.
- ↑ Lane Fox, Robin. Travelling Heroes: Greeks and Their Myths in the Epic Age of Homer. str. 94. London: Allen Lane, 2008. ISBN 978-0-7139-9980-8
- ↑ Smith, William. A Dictionary of Greek and Roman Antiquities. J. Murray, 1881.
- ↑ Catalogue of Greek coins, A. Baldwin, Boston, 1955
- ↑ 6,0 6,1 De Jersey, Philip (1996). Celtic Coinage in Britain. Shire Publications. str. 1–2. ISBN 0-7478-0325-0.
- ↑ De Jersey, Philip (1996). Celtic Coinage in Britain. Shire Publications. str. 15–19. ISBN 0-7478-0325-0.
- ↑ De Jersey, Philip (1996). Celtic Coinage in Britain. Shire Publications. str. 20–26. ISBN 0-7478-0325-0.
- ↑ Bean, Simon C (1994). »Methodology«. The coinage of Atrebates and Regni (PDF) (Ph.D.). University of Nottingham. str. 17–18. Pridobljeno 14. julija 2016.
- ↑ Żabiński, Zbigniew (1981). Systemy pieniężne na ziemiach polskich. Zakład Narodowy Im. Ossolińskich, PAN. str. 22. ISBN 83-04-00569-7.
- ↑ Prabha Ray Himanshu (1. junij 2006). Coins in India. Marg Publications. ISBN 978-81-85026-73-2.
- ↑ A significant find at Pezdirčeva Njiva: A gold coin from the 3rd century B. C.
