Uporabnik:Diki007/peskovnik

Mirko "Cro Cop" Filipović (Vinkovci, 10. september 1974.[1]), hrvaški boksar, kickboksar, K-1 borec, borec mešanih borilnih veščinah bivši politik in specijalec proti teroristične skupnosti (ATJ) .Visok je 188 cm in težak 103 kg. Trenutno ima Mirko 31 zmag (22 knockoutov, 5 predaj, 3 sodniške odločitve), 11 porazov (5 nknockoutov, 3 predaje, 3 sodniške odločitve), 2 neodločene borbe in 1 NC (no contest). Leta 2006 je osvojil Prideov Grand Prix, leta 2007 je podpisal pogodbo za UFC. Leta 2013 je uresničil otroške sanje pred svojimi navijači v Zagrebški Areni z osvojitvijo K1 World Grand Prix s tem dosežkom je postal drugi človek, ki ima naslov K-1 in MMA-u. Leta 2014 je osvojil IGF pas prvaka z zmago nad bivšem olimpijskem zmagovalcu v judu. Njegov zaščitni znak je bil in ostal njegov levi high kick katerega je opisal:desna noga bolnica,leva grob". Označuje se ga za legendo MMA-a ob boku Fedora Emelianenka in Antônia Rodrigo Nogueira. Po 14. aprila je bil uvrščen kot 15. težkaš UFC-a. Mirko Filipović se je rodil 10. septembra 1974 v Vinkovcih. Osnovno šolo je končal leta 1989 v Privlaki (Vukovarsko-srijemska občina) in se vpisal v gimnazijo v Vinkovcih, v času domovinske vojne je tretji letnik končal v Varaždinu. Četrti letnik pa končal na matični gimnaziji v Vinkovcih. Kjer je leta 1993 maturiral z zelo dobrim uspehom. Po končani gimnaziji je odšel v Zagreb kjer se je vpisal na Policijsko akademijo. V tem času je treniral razne borilne športe in sodeloval v borilnih natečajih na Hrvaškem. Po končani akademiji je postal član proti-teroristične skupnosti Lučko (ATJ Lučko). V svetu borilnih veščin je poznan kod CRO COP nagrajen je bil s posamezno nagrado za izjemne mednarodne športne uspehe skozi katere je spodbujal Hrvaško ter Ministerstvo notranjih zadev Hrvaške. vedno je kazal svojo pripadnost specialni enoti policije MUP-a, tako da je na tekmah kod na tiskovnih konferencah bil oblečen v uniformo hrvaške policije. vse več se je posvečal športu kjer je dosegal vse boljše rezultate. V začetku leta 2000 je s sporazuminm dogovorom zapustil ministerstvo za notranje zadeve Hrvaške. Po izstopu iz ministerstva prestopi med profesionalne borce ultimate fighta in začne svojo uspešno kariero. Malo manj je poznano, da je Mirko v svojem kratkem bivanju v Varaždinu treniral karate pri trenerju Goranu Cerovečkem, nato hitro preide v boks. Nekaterim ni poznano da se je Mirko prvotno uspešno boril v amaterskem boksu. imel je izvrstno razmerje med zmagami in porazi (izuzeta je borba z Jasminom Sejdinovićem). Od borb v amaterskem boksu mu je ostala izvrstna boksarska tehnika s katero je kasneje odstopal od ostalih borcev v kick-boksu in K-1 in na koncu v mešanih borilnih veščinah. Leta 1997 je z Hrvaško reprezentanco sodeloval na svetovnem prvenstvu v amaterskem boksu v supertežki kategoriji, ki se je odvijalo v Budimpešti, kjer je v končnici izgubil od Rusa Alekseja Lezina (branilca svetovnega naslova iz leta 1995). pri 21 letnih je Mirko Filipović nastopil na K-1 Grand Prix turnirju. kjer je v prvi borbi zmagal proti lanskoletnemu finalistu Jerome Le Banneri, v drugi borbi pa je bil porazen od znanega Ernesta Hoosta. Ponovno je v ring stopil po treh letih in takrat porazil Britanca Rickya "tank" Nicholsona, potem pa izgubil od Švicarja Xhavit Bajramia. nakar je dobil povabilo za mednarodni turnir v K-1 na katerem je presenetil celi svet in porazil Mikeja Bernardo, do takrat je bila to njegova najboljša borba v K-1. Po Bernardu je Mirko porazil še Japonsko zvezdo Musashija ter Avstralskega karate borca Sam Greca in istega večera izgubil od Ernesta Hoosta. Eden od vzrokov poraza je bilo zlomljeno rebro s predhodne borbe. Po porazu z Ernestom je nadaljeval z zmagami na K-1 turnirjih. premagoval je odlične borce kod so Peter Aerts, Mark Hunt in Remy Bonjasky. Postal je prvi borec v K-1 ki je z knockoutom (86 sekund borbe) premagal ogromnega Bob Sappa imenovanega "Zverina". Leta 2000 je premagal karate borca Glaube Feitosa in bokserja Hiromi Amada in se uvrstil v finale Nagoya Grand Prix turnirja. V finalu je naletel na Mike Bernardo a kljub poškodbi je Mirko borbo sprejel in odšepal v ring. zaradi te poteze je postal priljubljen na Japonskem. kod finalist se je leta 2000 neposredno uvrstil na Grand Prix turnir najboljših 8 na svetu in zopet izgubil od Hoosta. Leta 2001 je presenetljivo izgubil z knockoutom v prvi rundi od Kanadčana Michaela McDonalda od takrat pa je nanizal sijajne zmage nad Markom Huntom, Remyem Bonjaskym in Bob Sappom(knockout v prvi rundi) vse borbe so bile po pravilih K-1. Kasneje je podpisal za organizacijo MMA, ker je bil nezadovoljen s plačilom, ki ga je prijemal kot K-1 borec. leto dni kasneje je prenehal z delom policista v Alphi, da bi se lažje pripravil na MMA turnirje. V svoji prvi MMA borbi je premagal Kazujutiya Fujitu. Mirko se na Inoki Bom-Ba-Ye leta 2001 boril s Yujiom Nagatom katerega je s svojim high kickom knockoutiral po samo 18 sekundah borbe. 28. avgusta se je Mirko boril s japonskim super zvezdnikom Kazishikiom Sakurabom katerega je Mirko premagal s knockoutom. Naslednja borba je bila povratna borba Kazujutyom Fujitom na Inoki Bom-Ba-Ye 2002 kjer je Mirko zmagal po odločitvi sodnika.