XX. legija Valeria Victrix
Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Izvor imena legije je nejasen. O njem obstaja več teorij. Ime Veleria Victrix je dobila verjetno po zmagi v veliki ilirski vstaji pod poveljstvom generala Marka Valerija Mesale Mesalina. Simbol legije je bil veper.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Legijo je ustanovil verjetno cesar Avgust kmalu po letu 31 pr. n. št.[1] Legija je bila verjetno del velike rimske vojske, ki se je vojskovala v kantabrijskih vojnah v Hispaniji od leta 25 do 19 pr. n. št.
Legijo so na začetku panonske vstaje (Bellum Batonianum) leta 6 n. št. premestili v Burnum v Ilirik.[2] Leta 6 se je v Tiberijevi vojski bojevala z Markomani.
V Iliriku ji je poveljeval guverner Ilirika Mark Valerij Mesala Mesalin, po katerem je morda dobila ime. Četudi ni bila polnoštevilna, je uspela premagati upornike pod poveljstvom Batona I. Dezitijata.[3] V eni od bitk se je prebila skozi sovražnikove vrste, bila obkoljena in se nato prebila iz obroča.
Po Varovem katastrofalnem porazu v bitki z Germani v Tevtoburškem gozdu leta 9 je bila XX. legija Valeria Victrix premeščena v Oppidum Ubiorum v Spodnji Germaniji in od tam med Tiberijevim vladanjem v sedanji Neuss.
Bila je ena od štirih legij, s katerimi je Klavdij leta 43 n. št. napadel Britanijo, in ena od legij, ki so porazile britanskega poglavarja Karataka v bitki, po kateri se je v 50. letih utaborila v Camulodunumu. Nekaj enot se je utaborilo v Kingsholmu v Gloucesterju.
Okoli leta 55 se je pod poveljstvom Manlija Valensa premaknila v Usk, kjer ji ni uspelo premagati Silurjev, ki so se upirali prodiranju Rimljanov v Wales. Posledica poraza je bila Valensova odstavitev s položaja legata.[4] Leta 60 ali 61 je XX. legija sodelovala v zatrtju upora kraljice Budike. Rimljani so pred tem s prečkanjem Menajske ožine v Walesu obšli Ordovike, da bi uničili svete gaje druidov.[5][6] Leta 66 je bila legija premeščena v veliko bolj pasiven Viroconium (Wroxeter).[7] Takrat je morda osvojila tudi Gloucester (Glevum).[8]
V letu štirih cesarjev (69) se je legija postavila na Vitelijevo stran. Nekaj enot je odšlo z njim v Rim. Leta 78-84 je kot del vojske generala Gneja Julija Agrikole sodelovala v njegovih pohodih v severni Britaniji in Kaledoniji in zgradila bazo Inchtuthill. Leta 88 se je vrnila na jug v kastrum Deva Victrix, kjer je bila nastanjena najmanj dve stoletji.
XX. legija je bila ena od legij, ki so gradila Hadrijanov zid. Odkritje spominskih plošč, posvečenih njenim dosežkom v Kaledoniji, je pokazalo, da je sodelovala tudi pri gradnji Antoninovega zidu.[11]
Leta 196 je verjetno odšla na pohod Decima Klodija Albina v Galijo in tam utrpela velike izgube. Iz Galije se je vrnila v Britanijo.[12]
Med Karavzijevim uporom, v katerem je bilo pod Karavzijem in Alektom v 280. in 290. letih ustanovljeno Britansko cesarstvo, je bila XX. legija še aktivna, potem pa o njej ni več nobenega podatka. Zgodovinarji domnevajo, da je ostala v Britaniji, dokler ni cesar Konstantin III. leta 407 umaknil iz Britanije glavnino rimske vojske, da bi jo uporabil na pohodih na celini.
Legija je bila predmet številnih raziskav, v katetih so v napisih odkrili imena najmanj 250 njenih članov.
Dokazani pripadniki XX. legije
[uredi | uredi kodo]Ime | Čin | Časovni okvir | Provinca | Vir |
---|---|---|---|---|
Mark Roscij Kelij[13] | legat | 69-70 | Britanija | Tacit, Histories, I.60 |
Gnej Julij Agrikola[14] | legat | 70-73 | Britanija | Tacit, Agricola 7.3 |
Lucij Pomponij Mamilijan[15] | legat | zgodnja 90. leta | Britanija | CIL 7:164 |
Mark Emilij Pap[16] | legat | okoli 128 | Britanija | CIL 2:1371 |
Gaj Kurtij Just[17] | legat | med 140 in 145 | Britanija | CIL 3:1458 |
Lucij Cestij Gal[18] | legat | med 160 in 180 | Britanija | CIL 10:3722 |
Tiberij Klavdij Balbil | vojaški tribun | okoli 43 | Britanija | |
Mark Akcena Helvij Agripa [19] | vojaški tribun | 2. stoletje | Britanija | CIL 2:1262 |
Lucij Emilij Naso Fabulin[19] | tribunus laticlavus | 2. stoletje | Britanija | CIL 6: 29683, CIL 6: 29684 |
Mark Kelij Flavij Prokul [20] | tribunus laticlavus | 2. stoletje | Britanija | CIL 11:3883 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://www.livius.org/articles/legion/legio-xx-valeria-victrix/
- ↑ Velleius Paterculus. Compendium of Roman History, 2.112.1–2.
- ↑ Velleius Paterculus, 2.112.1-2, Cassius Dio, 55.30.1-5.
- ↑ https://museum.wales/articles/2007-05-10/Roman-fortress-discovered-underneath-town-centre/.
- ↑ Moffat, Alistair (2005). Before Scotland. Thames & Hudson. str. 243–245. ISBN 978-0-500-05133-7.
- ↑ Agricola.
- ↑ W.H. Manning (2000). "The fortresses of Legio XX". V R.J. Brewer (ur.) Roman Fortresses and Their Legions.
- ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2011. Pridobljeno 9. junija 2013.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) The colonia of Glevum - ↑ »RIB 2199. Distance Slab of the Sixth legion«. Roman Inscriptions of Britain. Pridobljeno 18. novembra 2017.
- ↑ »Distance slab of the 20th Legion, Cochno Estate, Duntocher«. Pridobljeno 14. novembra 2017.
- ↑ "Distance slab of the Twentieth Legion, Castlehill". Pridobljeno 27. oktobra 2017.
- ↑ Mason (2001), str. 155–156.
- ↑ Anthony Birley. The Fasti of Roman Britain. Oxford: Clarendon Press, 1981. str. 231f
- ↑ Birley, Fasti, str. 76f
- ↑ Birley, Fasti, str. 235
- ↑ Birley, Fasti, str. 243
- ↑ Birley, Fasti, str. 252f
- ↑ Birley, Fasti, str. 258f
- ↑ 19,0 19,1 Birley, Fasti, str. 279
- ↑ Birley, Fasti, str. 280